Pisane topike

Ugotovili smo, da je naše mišljenje in vedenje omejeno in ni pod našim direktnim nadzorom. Da bi razumeli, kako predpostavke determinirajo našo sedanjost in prihodnost, vpeljimo koncept polja možnosti . Domneve namreč opredeljujejo naše odzivanje, kaj bomo in česa ne bomo naredili v nadaljevanju, tj. polje možnih odzivov/percepcije. To polje predstavlja pokrajino omejitev, ki se skozi čas razvijajo in spreminjajo, kar ustvarja nove možnosti in nove domneve. Če bi govorili o Bogu, bi lahko govorili o vednosti vseh potencialov ( potencia je moč), spoznavati boga (njegovo vednost neskončnosti) pa bi pomenilo, kako se ta pokrajina spreminja skozi čas in skozi različne kontekste. Pomenilo bi odkrivati potenciale lastne intence. Naše nezavedne domneve tako izvirajo iz nevidnega polja možnosti in nemožnosti, ki obstaja tako na ravni individuuma kot na ravni kolektiva. Um je to polje kot multipliciteta vzorcev, ki skozi življenje vzniknejo in se s časom stabilizirajo v stanja atraktorjev, pra...

Kot smo ugotovili zadnjič, obstaja paradoks, zaradi katerega je pot do boljšega razumevanja, zavzemanje, da bi vedeli manj. Naš cilj je tako vedeti manj, a razumeti več. Na tak način bi znova premislili naravo domnevne realnosti. Izhajati bomo morali iz nekaj ključnih principov (ne navodil ali receptov), do katerih je prišla med drugimi tudi nevroznanost zaznave. Naj si v nadaljevanju na kratko pogledamo nekaj poudarkov, ki jih moramo razumeti. Moje izhodišče za prve dve današnji točki je knjiga Deviate: the science of seeing differently . Prvič. Informacije same po sebi nimajo smisla. Tega ustvarjajo šele možgani (znotraj ekologije), ko ga konstruirajo iz preteklih izkušenj/pomenov. Svet je tako simulacija, kar postane jasno, ko gre kaj narobe: na primer v demenci ali, ko si ogledamo kaj razkrivajo eksperimenti, kot je iluzija Rubber-hand. Zelo zanimivo je tudi poglabljanje v teorijo barv, s katero se je med prvimi ukvarjal Johann Wolfgang von Goethe ali pa Michel-Eugène Chevreul, ...

Vsaka vednost se začenja z vprašanji in kdor hoče kaj vedet, mora spraševati. Vprašanja pa so tudi začetek tega, kar je v angleški besedi question - quest . To pa je tudi v jedru življenja. Nič nenavadnega, da so vprašanja ekstremno nevarna. Zelo hitro te lahko spravijo v pogubo kot so Sokrata. In kdor se je kdaj ukvarjal vsaj malo z nevroznanostjo ve, da so ta ista vprašnja lahko vir nečesa, kar ohranja življenje. Ko izginejo vprašanja, se pot zaustavi. In ko tako živimo dolgo-čas(n)a, brez vprašanj in brez poti, se skoraj zdi, da je njen zaključek dementen. Kot da bi duša želela pobegniti iz življenja brez življenja. A da bi se premaknili, potrebujemo pogum. Stopiti bomo morali namreč v dvom. In to bomo naredili skupaj. In že bomo na poti, v odkrivanju drugačnega načina mišljenja. In kdor misli drugače, se vede drugače. Obstajajo načini drugačnega gledanja. In to slavi umetnost , saj je takšna slava življenja. "Jaz sem oko, mehanično oko. Jaz, stroj, ti kažem svet, kot ga vidim...

V naše domove pogosto nenapovedano vstopajo tujci, ki nekaj želijo. V določenih časih, pri nas je bilo to pred kratkim, še toliko večkrat, da bi si človek želel, da bi imeli napačne naslove in napačne telefonske številke. Iščejo nas, nabirajo informacije o nas, prečesavajo internet in stare kartoteke o naši zgodovini. Zanimamo jih, nekaj hočejo od nas. In niso begunci. Begunce sicer nisem videl niti v mestu, sem pa bil v filantropiji v Ljubljani. A to je druga zgodba. Ne, ljudje, ki so stopili v naš dom so prišli iz slovenskih privatnih podjetji. Prišli so načrtno z vsemi plani, kaj bodo naredili in koliko jih bomo plačali. Za naše skrbi se niso želeli pretirano zmeniti, saj so optimisti in dobro izkušeni. Mi pa jim moramo zato le zaupati. Če bi podvomili, bi hitro rekli, gospa/od, ali mi ne zaupate? Klasična taktika, kako prestreči skrbi - povej jo na glas, krivdo pa preusmeri na stranko. Ta se bo hitro počutila krivo, z občutki, da je slab in nezaupljiv človek. Kdor te...

Filozofiji se vse od njenih začetkov očita neuporabnost, čeprav so med njimi živeli sofisti, ki so že takrat na račun modrih nasvetov služili veliko denarja. Vsi namreč niso bili kot Sokrat, ki se je lahko zanašal le na prijateljsko pomoč. Danes je podobno, nihče ne dvomi o uporabnosti propagande niti ne mara zavračati poceni modrosti. A filozofija ni sofistika. Skozi zgodovino je nastalo zares veliko argumentov v obrambo filozofije. Ko mi tako med vrsticami očitajo moje neuporabno početje, se spomnim na zgodbo, ki jo je zapisal že Aristotel o Talesu iz Mileta. Ljudje so govorili Talesu, da je filozofija neuporabna in bebavo filozofiranje, ki nikamor ne vodi, saj je le obračanje besed. Besede pa itak ne veljajo nič, saj štejejo le dejanja. Če nadaljujemo po svoje, bi rekli, da je filozof nesposoben človek, ki ne zna zabiti niti žeblja. In tako dalje. Tales se zato neko zimo odloči narediti prav posebno dejanje, ki ga omogoči - deduktivno sklepanja. Zvezde mu razkrijejo,...

Sem mlad, ne spet tako zelo, ampak še vedno mlad. Mladost nam, kot pravi Alain Badiou, nudi dve nevarni poti, dve strasti, čeprav ni nujno, da to prepoznamo. Prva je strast nemediiranega, intenzivnosti čutnega življenja in druga je strast odlašanja in odrekanja, da bi si zagotovili udobje uspeha in varno življenje. Eno vodi v nihilizem, drugo v rigidno podpiranje obstoječih struktur moči. Za mladega človeka, pravi Badiou, je zato pomembna predvsem pozornost na znake, da se bo zgodilo nekaj drugačnega, kot to, kar je. Da bi jih opazili, moramo biti skrbni in metodično slediti, kaj se dogaja v obširnem svetu. Obstaja tudi to, kar znamo in česar smo sposobni. Tu pa so še stvari za katere ne vemo, da jih zmoremo. Biti del Ideje pomeni odkrivati sposobnosti v sebi, za katere nismo vedeli, da jih lahko odkrijemo. Morda se komu zdi zanimivo, da še vedno berem to, o čemer sem govoril kakšne tri leta nazaj, čeprav sem, gledano v pravilni perspektivi, brati začel šele pred kratk...

Najprej nekaj besed o karizmatičnosti, sledi moj komentar o dvoboju med Slavoj Žižkom in Jordan B. Petersonom. Priljubljeni politiki, mnenjski voditelji, duhovni trenerji, motivatorji, biznis trendseterji in drugi zabavljači niso zvezdniki zato, ker naj bi imeli neverjetno karizmo. Ljudje sicer pravijo, da jo imajo, da brez poslušanja njihovega glasu ne morejo zaspati, si oddahniti ali živeti; pravijo, da je nekaj čisto drugega biti ob njih, jih videti v živo, začutiti njihov pogled in zvočno valovanje, ki se širi iz njihovih glasilk. Morda je tudi res, vendar razlage o čustvenih povezavah lahko razširimo. Popularnost mnenjskih voditeljev je najprej in veliko bolj povezano s področji, ki ljudi zanimajo. Zanimanje pa je skupinski pojav, ki ga oblikujejo tudi trendi - spremembe, ki lahko dosežejo celo zelo velike in hitre obrate, revolucije. Ali pa so zgolj enodnevne površinske modne muhe oz. kaprice (fads). Eno in drugo se širi z memi oz. z nepopolnimi kopijami, ki jih razume vsak d...

Tokrat nadaljujem zapis o racionalnem razmišljanju v povezavi s čustvi. Kot je bilo razvidno, sodobna kognitivna znanost emocije in razuma konceptualno ne razločuje v dve ločeni in neodvisni kategoriji. Prav tako zavrača idejo o pradavnih sesalskih predelih možganov, v katerih so shranjeni čustveni odzivi. In tem, da se okoli evolucijsko najstarejših delov (limbični sistem) nahaja možganska skorja, ki te globoke strasti kontrolira z razumom. Strokovnjaki za evolucijo možganov so to tezo že zavrgli. Kaj torej oblikuje čustva in čustvovanje, če ne obstaja skladišče univerzalnih reakcij? Zahtevno vprašanje, zato danes delim en košček sestavljanke, ki se tiče racionalne misli. Najprej pa nekaj točk o afektivnih stanjih. Afektivna stanja sledijo in skrbijo za stvari, ki so nam pomembne. S tujko jih imenujemo concerns. Vsi tisti objekti in dogodki, na katere smo pozorni in vplivajo na afekte sestavljajo afektivno nišo. Vse ostalo je preprosto zunaj nje in izven naše percepcije. Prisotno...

Hitro se lahko zgodi, da kdo trdi, da je filozof oddaljen v nek drug intelektualen svet, odrezan od realnega in popolnoma nesposoben za zabijanje žebljev, za vožnjo s kolesom ali za drugo praktično delo. Še huje je z umetnikom, ki pa živi na luni in je popolnoma zmešan. Vendarle lahko takšne ugovore zlahka zavržemo že čisto na začetku, saj je ta nekdo prišel do takšne ideje v mislih, ne pa s fizičnim delom. Resen filozof razmišlja, torej nujno pride do te iste misli. Hkrati pa je dolžan nadaljevati razmišljanje, da bi presegel vsakdanje capljanje na mestu in ponavljanje istih dolgočasnih misli. Z razmišljanjem odkriva nujnosti, ki od njega zahtevajo, da nekaj spremeni tudi praktično, natančneje rečeno na ravni biti. Zaveda se urgentnosti situacije, zaradi katere se začne spreminjati tudi moralno. Razmišljanje bo zato vselej pred delovanjem in delom. Misel bo tista, ki nam bo povedala, kako nekaj narediti boljše in zakaj je to potrebno. V jedru filozofije je nekaj močnega in silovitega....

Človek je predvsem bitje govorice. Ko je majhen, imitira govorico odraslega. Še ne ve, kaj počne, to se bo moral šele naučiti. Ko mu pripovedujemo, kako se počuti sam, se preko reflektivne empatije uči večjega samo-zavedanja lastnih čustev. Govorica naj ne bo samo kaj ne, ker bo to samo oponašal, ampak naj bo: glej kako je (reflektivni opis) in kako naj bo drugače (možnosti, vrednotenje in modeliranje). Pomembne so poudarjene ključne besede, saj svojo gravitacijo kažejo kako. Besede naj vodijo h ključnim principom. Eden od nasvetov empatičnega pogovarjanja so vprašanja, ki jih lahko razdelimo na štiri vrste. Zanimivo je, kako je njihov vrstni red podajanja in izmenjevanja pomemben. Pomagajo odpreti pogovor, da bi zgradili intimnost, zaupanje in transparentnost: - začetna vprašanja - zrcalna vprašanja - vprašanja, ki popolnoma spremenijo temo - nadaljnja vprašanja, ki nagovarjajo k novim informacijam Ampak vse te tehnike niso upravičene, če niso v službi etike. Preprosto mora ...

Ljudje že množično bežijo pred trgovinskimi, ekološkimi in vojaškimi katastrofami, ki so zaradi podnebnih sprememb vse hujše. Sirijo je namreč pred vojno prizadela ena najhujših suš, zaradi katere je sledila množična razselitev. Kmalu zatem je izbruhnila sirska vstaja v letu 2011. Arhitekt Eyal Weizman je dodal, da so najsušnejša območja na svetu kot so Afganistan, Pakistan, Libija, Jemen, Somalija in Irak, hkrati najbolj nestabilna območja in predeli najhujših krvavih bojišč. Po celem svetu smo priča spremembam, ki delujejo razdiralno na vseh ravneh od družbenega do osebnega nivoja Na tem mestu priporočam dokumentarec HyperNormalisation (2016) od Adam Curtisa. Od novejših filmov pa logiko prikazuje film Sicario: Day of the Soldad . V slednjem uporabijo Američani taktiko na Mehiki. ZDA so namreč najbolj oborožena država na svetu. Govorimo o načrtni strategiji, da bi zmedli prebivalce. Govorimo o bliskoviti vojni in o šok doktrini , s katero ustvarjajo politiko deljenja in ločevanj...

Zadnjič so mi povedali, da so pred kratkim odkrili, da lahko nevroni rastejo tudi v pozno starost. Očitno je bilo, da je sogovorec samo ponovil stavek, ki ga je nekje slišal, čeprav ga še ni raziskal. Ni znanstvenik, zato se to od njega tudi to ne pričakuje. Bi bilo pa zanimivo, če bi o tem kdaj spregovorili na tv, namesto, da nam neprestano kažejo dolgočasno propagando. Obstaja razlika, ki jo Dennett imenuje razlika med sposobnostjo ( competences ) in med razumevanjem ( comprehension ). Opozori, da se narava sigurno vede inteligentno in pametno, da pa to nujno še ne pomeni, da tudi reflektira svoje početje. Da torej ne potrebujemo verjeti v vso prisotno zavest, neoprijemljive duše ali bogove narave, da bi razumeli kaj se dogaja okoli nas. In, da ptiči ne potrebujejo umetniške refleksivne žilice, da bi zgradili svoja gnezda. Zadostuje že evolucijsko izoblikovan kljun, ki ptiču prepreči, da bi gradil iz opeke in betona ( affordance ). Narava morda res nima zavesti, je pa ureje...

Vse se začne z načrtovanjem in zastavljanjem ciljev, zato naj najprej zapišem tematske smeri prihodnjih objav. Kot priča naslov bloga, nameravam pisati pisana besedila, v obeh pomenih besede. Bodo za-pisana in bodo različna. Predvsem iz področja umetnosti in humanistike. V naslednjih objavah želim najprej raziskati pripoved. Trenutno pa je tu priložnost, da še enkrat zapišem nekaj ključnih idej za boljše učenje. Raziskovanje je učenje, a najprej je iskanje in nabiranje informacij, torej, je začetek potovanja v neznane kraje, kar je hkrati prvi pogoj kreativnosti, o čemer govori tudi Beau Lotto . In ko hodimo po nepričakovanih poteh označevalnih verig, hkrati združujemo raznolike teme, ki se povezujejo, prepletajo in povečujejo kompleksnost našega razumevanja sveta. Od enostavnega do kompleksnega. Postavljeni nismo le pred skrivnosti, ampak tudi pred nalogo. Svet moramo reflektirati in vedno znova interpretirati. To se začenja s postavljanjem dobrih vprašanj ob branju besedil, med...