Pisane topike

Gledala sva film Mr. Holmes (2015) režiserja Bill Condona. Film je odličen v svoji subtilnosti, kako prikazuje močna, a implicitna psihološka razmerja. Problem, ki ga izpostavi, ni samo problem ranljivosti spominjanja preteklih dogodkov, ki se jih preprosto ne spomnimo, zaradi česar smo nemočni in lahko celo v hudem obupu (ter nedokončanosti), ampak pokaže, da bodo spomini vselej delne interpretacije, posredovane s takratno situacijo in trenutno situacijo. Film izpostavlja zanimivo pripovedno tehniko foreshadowing, ko prezgodaj umre nežna čebela, ki pleza po beli rokavici, in kasneje umre ženska, ki občuti močno bolečino. Detektiv Sherlock Holmes se po vseh letih naposled le spomni njunega pogovora, ki je izgledal kot pogovor med psihoanalitikom Sigmund Freudom in analizantko, ki ji njegova znanstvena interpretacija ne pomaga - še vedno čuti to globoko osamljenost in žalost ob izgubi otroka. Naiven Sherlock misli, da ji bo njegova znanstvena razlaga, analiza situacije in logično sklep

Kot sem zapisal v blogu o sodobni političnosti, ki jo zaznamuje predvsem logika razdora, človek hitro verjame, da ne obstaja nič takega, kar bi nas lahko združevalo in povezovalo na najbolj generični ravni. Tak svet je neznosen in mislim, da ga ni vredno ohranjati pri življenju niti s pretirano pozornostjo, razen seveda, ko gre za spoznavne namene. Boljše je zreti in se družiti z lepoto, da bi počasi z motrenjem postali podobni Dobremu, v vseh naših dejanjih razumnosti. Človek, ki zgolj slepo verjame spontani zavesti, se kajpak moti. Izpostavil bom samo en razlog, ko bom predstavil izredno lucidne vire modrosti. Modrost pa mora biti naš cilj strmenja, saj je etičnost naša objektivna dolžnost. Obstaja neločljiva povezava med modrostjo, neodvisnim razmišljanjem in etiko. Vse troje skupaj pomeni brušenje kipa, kot bi se pesniško izrazil Platon. V svetu številnih kultur, različnih jezikov, različnih pogledov, mnenj, dozdevkov in skupnih stereotipov, se tudi zdi, da je bil svet pred glo