Objave

Meditativni akt

Meditacija je dejanje, ki očisti vednost srca, da bi se razprla kot krila angelov. Srce je metafora za realno jedro in vir druge vednosti, ki je možna v vsakršnem umirajočem svetu. Ob tem velja spomniti, da znanost dokazuje njeno učinkovitost, da zdravi in povečuje modrost: https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170124111354.htm. Torej ni neka čudna stvar, ki jo lahko delamo samo v sektaških skupinah. Ravno nasprotno.Meditacija je umetnostrazvijanja potencialov tega, kar je, tako, da sledimo njenemu preprostemu principu: upočasnitev misli, da bi med njih vstopila tišina in globoka mirnost, ki jo spremlja občutek zadovoljnega opolnomočenja. Meditacija zato ni vaja iz koncentriranja, ampak je konsekracija posebnemu smotru, ki je resnica naše biti. Odločitev zanj se zgodi v nekem nepričakovanem trenutku kot selekcija, da predrefleksivno izberemo silo, ki je pred tem popolnoma neobstoječa.Umirjen, meditativen um je bolj fleksibilen, prožen, nepopačen, čist, jasen, skratka bolj prip…

Gozdna roža in klavir pod kamnom

Slika
Še ena zanimiva zgodba o tem, kako je, ko hodiš po gozdu čisto sam.
Včeraj se mi je namreč zgodilo, da sem naletel na zelo nenavadno gobo, ki je še nisem nikoli videl. Črno gobo, ki je bila videti kot gozdna črna roža. Ujela je mojo pozornost, zato sem si ji približal in se zazrl vanjo. V njeni sredini je bila popolna tema, kjer se je izgubljal moj pogled, in začutil sem, da se je ona skrivnostno zazrla vame. Izginjal sem, saj nisem več vedel, kdo sem.

Prilagam fotografijo, če mi slučajno ne verjameš :)

Gobice imajo pač svoj sloves. Potem pa je tu še tole, kar me je našlo en dan kasneje, danes zjutraj. Poglej si: https://youtu.be/4jOcZKtuhJw
Prisotnost praznine, kot je tema v gozdni gobi, lahko skriva v sebi bogomolko, ki nas zelo resno sprašuje, kdo smo. In če smo slučajno samec, tega pa ne vemo do konca, se nam, milo rečeno, ne piše prav dobro.
A kljub vsemu, hkrati obstaja in neobstaja utripajoča zvezda, ki je paradoks sveta. In zaradi nje lahko spoznamo, kdo smo. Morda je to tist…

O policajih in politikih

Zgodba o policistih v viteški opravi je nadaljevanje pogoste zgodbe. Zgodbe kot je bila tista o politikih, ki so se med časom karantene in reševanja vsega, kar se je pač dalo (!), drli drug na drugega (vsaj tako so pravili po TV), bili živčni in pod pritiskom paranoje pred virusom. Vedenje prvih in drugih je prav tako nadaljevanje ustaljene logike, kajti vsi se vedemo natanko tako kot se znamo. Ali drugače: jutri se ne bomo kar čudežno vedli drugače, če se danes nečemu ne odpovemo.

Ko so pred celotno TV slovenijo povabili ministra, da bi pojasnil, kako je potekal posel – ki ga je mimogrede bahavo promoviral vsak dan - je ta zmogel le bahavo ponavljati isto. Na oddajo se je namreč pripravil, pred tem je v hlevu pri kravah vadil dikcijo, a na koncu mu je vseeno zmanjkalo besed in preostal mu je samo še en preprost stavek: svojemu imenu se ne bom odpovedal. Ponavadi tudi rečejo: lastni integriteti, da bi povečali perverzijo situacije in obenem izpadli izobraženi.

Zdaj pa k sliki, ki je več…

Ekologija drugačnega pogleda

Poglejmo si zdaj še stebre ekologije inovativnega gledanja, da bi se učili videti to, kar je nevidno – domneve, ki opredeljuje pokrajino potencialnih možnosti. Na njih najbolj kažejo emocije. Od vsake situacije imamo namreč določena pričakovanja. Možgani anticipirajo prihodnost in če jim uspeva, to občutimo kot pozitivna čustva in če jim ne, čutimo to kot negativna čustva. V takem primeru se izkažejo naše domneve kot napačne, saj v dani situaciji niso bile uporabne. Od tega so odvisni tudi občutki sreče. Spreminjanje lastnih domnev je, zato ker kaže na napačne domneve in spodbuja negativna čustva, tudi velik izziv.

A raziskave kažejo, kako dobre učinke ima na kreativnost odprtost, saj osvetljuje nevidne domneve. Ena oblika takega odnosa do sveta je odprtost za potovanja v druge kulture – fizično ali pa v duhu, npr. s pomočjo knjig in filmov. Možganom je po eni strani popolnoma vseeno. Še bolj kot to pa si želijo, da se realno vključujemo v svet, da živimo in utelesimo nove izkušnje.…

O polju neskončne svobode

Ugotovili smo, da je naše mišljenje in vedenje omejeno in ni pod našim direktnim nadzorom. Da bi razumeli, kako predpostavke determinirajo našo sedanjost in prihodnost, vpeljimo koncept polja možnosti. Domneve namreč opredeljujejo naše odzivanje, kaj bomo in česa ne bomo naredili v nadaljevanju, tj. polje možnih odzivov/percepcije. To polje predstavlja pokrajino omejitev, ki se skozi čas razvijajo in spreminjajo, kar ustvarja nove možnosti in nove domneve. Če bi govorili o Bogu, bi lahko govorili o vednosti vseh potencialov (potencia je moč), spoznavati boga (njegovo vednost neskončnosti) pa bi pomenilo, kako se ta pokrajina spreminja skozi čas in skozi različne kontekste. Pomenilo bi odkrivati potenciale lastne intence.

Naše nezavedne domneve tako izvirajo iz nevidnega polja možnosti in nemožnosti, ki obstaja tako na ravni individuuma kot na ravni kolektiva. Um je to polje kot multipliciteta vzorcev, ki skozi življenje vzniknejo in se s časom stabilizirajo v stanja atraktorjev, prav…