Objave

Pot korone - 3.

Danes bom krajši kot bi lahko bil, saj bi rad spregovoril o samo eni potrebi. To je nuja po odprtosti. Razmišljanje o odprtosti je povezano z izredno gostimi in obsežnimi razmišljanji v filozofiji in tako ne samo v psihologiji ali psihoanalizi na primer. Povezano je z iskanjem smisla, iskanjem opore in raziskovanjem tega, kako se nam svet daje v izkustvo. Naše razmišljanje bi tako lahko pričeli v antiki ali pa bi ga nadaljevali z fenomenološko in ontološko refleksijo sveta, ko bi počasi začeli dojemati pomen etike. Moralna vzgoja in etika namreč nimata kaj dosti skupnega s pravili, 12 moralnimi zapovedmi, 12 pravili za življenje ali drugimi etičnimi kodeksi, kjer so zapisani seznami, kaj se sme in kaj ne. Ne pravim, da npr. zlato pravilo ni dragoceno, pravim samo, da so stvari bolj kompleksne, saj je lahko šolsko znanje zgolj površinski memoriran vtis brez prave moralne refleksije. Ne pozabimo, da inteligenca vsebuje tri oblike: kognitivna inteligenca, čustvena inteligenca in socialn…

Pot korone - 2.

V tem drugem delu bom poskušal v smiselno celoto sestaviti različne poante in analize dogodkov, ki smo jim bili priča. V stilu ne-dokončanosti bom nakazal smeri in možne reference, v katero bi se potencialno lahko spustili. A ker prostora ni veliko, hočem pred bralce skozi pripoved o izbrani temi razgrniti povezave med ločenimi fragmenti sveta. Naloga pripovedovanja in osmišljanja nereprezantibilnega je namreč spoznavanje meja lastnega razumevanje in ne podati zadnje besede, ki sploh ne obstaja. Želimo torej doseči točko, kjer bi prekinili samega sebe.

Prekinitev bo neizogibna, a le če se odpravimo na pot pripovedovanja, ki ni predpripravljena, že zamišljena, zapisana in dolgočasna. Naše pisanje bo zato kot govorjenje, saj je praksa resnega govorjenje in pogovarjanje vselej riskantno početje. Z živim govorjenjem nosimo s seboj Realno smrti.

Sam sem sprva želel govoriti o tem, kako nastajajo čustva in kakšna je njihova evolucijska funkcija, želel sem spregovoriti o Realnem, o stiskah, …

Pot korone - 1.

Tokrat se bom pisanja lotil zelo počasi. Zunaj je oblačno in ni več tako sončno, kot je bilo še pred nekaj dnevi, ko mi je prijateljica napisala, da je rahlo začudena, ko je videla moje instagram fotografije, za katere je rekla, da so nekaj čisto drugega kot moji zapisi, na katere je že naletela v preteklosti. V resnici jih ni prebrala veliko, saj jih praktično ne bere nihče (kar ni problem, saj si vsak naredi svoj spisek, ki je, če ste mi vsaj malo podobni, izredno dolg). Malo ljudi sicer bere, med njimi je nekaj več tistih, ki prisegajo na plaža romane in se na tv promovirajo kot bralci. Obstajajo pa seveda tudi tisti, ki se ukvarjajo s kritično teorijo, kar je zelo zanimivo. In takšno delo ne vključuje nujno samo pregledovanja starih knjig in zato slepoto za sedanjost, za dnevne novice. Kajti pomembno je prav spremljanje znakov novosti in iskanje virov, ki niso del dominantnega diskurza, kot bi morda lahko parafraziral Badiouja. V teh nekaj tednih se je namreč izkazalo prav to, ko …

Kako je z odgovornostjo?

Odgovornost ni nemogoča naloga, ker je predvsem neskončna naloga, ki terja od vsakega človeka neskončno odgovornost.

Pred tem obstaja ego, ki nenehno beži, zapravlja čas, se spreneveda, je ignorantski in zmeden, brez moči in podrejen konvencionalnim imperativom drugih in družbenega Drugega. Seveda je tako življenje depresivno, ker je obdano z  maničnim občutkom manka, odsotnosti in praznine. Tako življenje prevzema gon smrti, ki je na spodnji strani sile ime za avtomatičnost, ponavljanje in (ko)impulzivno repeticijo travme, ki se velikokrat, zaradi neprijetnosti, erotizira v užitek. Od vsega ostanejo "erotični tumorji" kot jih imenuje Brett Kahr. Ti pa zažirajo odnose, ki jih imamo z drugimi.

Psihoanaliza razmišlja natanko o odnosih. Ni torej psihoanaliziranje demonskih globin osebnosti ali skrivnostno poznavanje manipulativnih tehnik, ki jih imajo tudi psihopati, sociopati in perverzni psihologi. S psihoanalizo niti ne govorimo o bioloških zakonitostih in DNK ujetosti, amp…

Novoletna želja

Slika
Nadaljujem razmišljanje iz prejšnje objave. In ker se približujemo novemu letu bo razmišljanje povezano z novo željo, ki je želja za vse ljudi.

Razumem, da so simptomi priložnost za meditacijo in razmišljanje o življenju in o svetu. Današnji politični simptomi nam govorijo o krizi, ki jo povzemajo štiri točke: brutalno nasilje, frustracije, dekompozicija, odsotnost strategije. So odraz dejstva, da je globalni kapitalizem zmagovalec, kar kaže vse večja neenakost. V svetu pa tudi ni nobene vizije onkraj zakona akumulacije kapitala, ki sicer vsak dan proizvaja presežek ljudi. Orjaško gmoto ljudi, ki zgolj tava v življenju, išče delo in usmeritev. A brez dela ni profita, ni denarja in ni možnost za preživetje.

Obenem pa gre za resen problem kapitalizma, saj trenutni sistem presežka človeštva ne more kar potlačiti. Eden od načinov, kako rešiti tak demografski problem, bi bila seveda lahko velika vojna. Zato je še kako pomembna nova, pozitivna strategija, da do tega ne bi prišlo.


Novo le…