Vloge filozofije
Filozofiji se vse od njenih začetkov očita neuporabnost, čeprav so med
njimi živeli sofisti, ki so že takrat na račun modrih nasvetov služili
veliko denarja. Vsi namreč niso bili kot Sokrat, ki se je lahko zanašal le na
prijateljsko pomoč. Danes je podobno, nihče ne dvomi o uporabnosti
propagande niti ne mara zavračati poceni modrosti.
A filozofija ni sofistika. Skozi zgodovino je nastalo zares veliko argumentov v obrambo filozofije. Ko mi tako med vrsticami očitajo moje neuporabno početje, se spomnim na zgodbo, ki jo je zapisal že Aristotel o Talesu iz Mileta. Ljudje so govorili Talesu, da je filozofija neuporabna in bebavo filozofiranje, ki nikamor ne vodi, saj je le obračanje besed. Besede pa itak ne veljajo nič, saj štejejo le dejanja. Če nadaljujemo po svoje, bi rekli, da je filozof nesposoben človek, ki ne zna zabiti niti žeblja. In tako dalje. Tales se zato neko zimo odloči narediti prav posebno dejanje, ki ga omogoči - deduktivno sklepanja. Zvezde mu razkrijejo, da bo tisto poletje odlično leto za oljke. Tako najame vse stiskalce oliv iz Mileta in bližnjega Hiosa. In ker ni nobenega drugega zanimanja in ponudnikov, jih plača po minimalni ceni. Tako za malo vložka obogati, saj tisto leto oljke zares zelo bogato obrodijo. Tales dokaže, kako bi lahko filozofi služili veliko denarja, če bi hoteli, vendar to ni njihov cilj.
Sodobno varianto zgodbe v obliki stripa lahko preberete tu. Seveda vključuje piramidno shemo.
V literaturi bi lahko našli še več razlag vlog in pomenov filozofije. Očitki o neuporabnosti (ne samo filozofije, tudi umetnosti) tako pričajo le o neinformiranosti ljudi. Če bi ljudje želeli bi lahko našli številne resne zagovore, vendar jih to preprosto ne zanima, včasih pa jim gredo tudi pošteno na živce.
A ravno poglobljene razlage bi lahko imele velike učinke na delovanje ljudi in na njihovo razmišljanje. Njihovi načini razmišljanja namreč direktno spreminjajo njihovo delovanje. Na začetku je zato vprašanje, kaj želim. Filozofija pa pomeni spraševanje in ugotavljanje, kaj si je vredno želeti.
Nadaljujem s preprostimi in zabavnimi metaforami, ki jih je opredelil Tim Van Gelder na osnovi metodoloških značilnostih filozofskih prispevkov. Zajemajo vloge filozofije: pionir, inšpektor, zenovski menih, kartograf, arhivar, vodja navijačev in nadležnež.
Kako se lotiti problema, ki se ga ne zna lotiti nihče? Filozofi kot pionirji se z razmislekom lotevajo takšnih vprašanj, da bi spremenili njihovo obliko, dogradili in dopolnili sistem razumevanje problema in ga tako naredili dostopnega znanstvenemu raziskovanju. Znanstveniki tako velikokrat izhajajo iz filozofskih dognanj, lahko omenimo samo logiko in teorijo znanosti. Filozofi kot inšpektorji postavljajo vprašanja o temeljnih predpostavkah, iz katerih izhajajo npr. znanstvene hipoteze. Velikokrat namreč te ostajajo nedorečene in neustrezne, kar pelje v neuspešne raziskovalne poti. Včasih pa so raziskovalni problemi tako daleč od vsakdanjega sveta, da se lahko z njimi ukvarja le filozof podoben zenovskemu menihu. Družba ga pri tem podpira, ker so problemi pomembni, vendar večina za njih nima časa ali potrpljenja. Filozof kot kartograf poskuša razumeti, kako se različni deli discipline medsebojno povezujejo v širšo sliko področja. Zanj je pomembno razumevanje širšega zgodovinskega in pojmovnega kontekst. Arhivar se osredotoča na zgodovinsko perspektivo, saj naj bi filozof poznal predhodne ideje, raziskovanja in preko njih opozarjal na napake. Filozof kot vodja se izkaže, zaradi svojega vpogleda v celoto, kot dober poznavalec preteklih filozofskih, družbenih, znanstvenih dosežkov in zato pridobi avtoriteto pri odločanju, kaj je dobro in kaj ni. Ostane še filozof kot nadležnež. Ta zaradi svojih ostrih in provokativnih trditev in argumentov vzpodbuja ponovni premislek.
A filozofija ni sofistika. Skozi zgodovino je nastalo zares veliko argumentov v obrambo filozofije. Ko mi tako med vrsticami očitajo moje neuporabno početje, se spomnim na zgodbo, ki jo je zapisal že Aristotel o Talesu iz Mileta. Ljudje so govorili Talesu, da je filozofija neuporabna in bebavo filozofiranje, ki nikamor ne vodi, saj je le obračanje besed. Besede pa itak ne veljajo nič, saj štejejo le dejanja. Če nadaljujemo po svoje, bi rekli, da je filozof nesposoben človek, ki ne zna zabiti niti žeblja. In tako dalje. Tales se zato neko zimo odloči narediti prav posebno dejanje, ki ga omogoči - deduktivno sklepanja. Zvezde mu razkrijejo, da bo tisto poletje odlično leto za oljke. Tako najame vse stiskalce oliv iz Mileta in bližnjega Hiosa. In ker ni nobenega drugega zanimanja in ponudnikov, jih plača po minimalni ceni. Tako za malo vložka obogati, saj tisto leto oljke zares zelo bogato obrodijo. Tales dokaže, kako bi lahko filozofi služili veliko denarja, če bi hoteli, vendar to ni njihov cilj.
Sodobno varianto zgodbe v obliki stripa lahko preberete tu. Seveda vključuje piramidno shemo.
V literaturi bi lahko našli še več razlag vlog in pomenov filozofije. Očitki o neuporabnosti (ne samo filozofije, tudi umetnosti) tako pričajo le o neinformiranosti ljudi. Če bi ljudje želeli bi lahko našli številne resne zagovore, vendar jih to preprosto ne zanima, včasih pa jim gredo tudi pošteno na živce.
A ravno poglobljene razlage bi lahko imele velike učinke na delovanje ljudi in na njihovo razmišljanje. Njihovi načini razmišljanja namreč direktno spreminjajo njihovo delovanje. Na začetku je zato vprašanje, kaj želim. Filozofija pa pomeni spraševanje in ugotavljanje, kaj si je vredno želeti.
Nadaljujem s preprostimi in zabavnimi metaforami, ki jih je opredelil Tim Van Gelder na osnovi metodoloških značilnostih filozofskih prispevkov. Zajemajo vloge filozofije: pionir, inšpektor, zenovski menih, kartograf, arhivar, vodja navijačev in nadležnež.
Kako se lotiti problema, ki se ga ne zna lotiti nihče? Filozofi kot pionirji se z razmislekom lotevajo takšnih vprašanj, da bi spremenili njihovo obliko, dogradili in dopolnili sistem razumevanje problema in ga tako naredili dostopnega znanstvenemu raziskovanju. Znanstveniki tako velikokrat izhajajo iz filozofskih dognanj, lahko omenimo samo logiko in teorijo znanosti. Filozofi kot inšpektorji postavljajo vprašanja o temeljnih predpostavkah, iz katerih izhajajo npr. znanstvene hipoteze. Velikokrat namreč te ostajajo nedorečene in neustrezne, kar pelje v neuspešne raziskovalne poti. Včasih pa so raziskovalni problemi tako daleč od vsakdanjega sveta, da se lahko z njimi ukvarja le filozof podoben zenovskemu menihu. Družba ga pri tem podpira, ker so problemi pomembni, vendar večina za njih nima časa ali potrpljenja. Filozof kot kartograf poskuša razumeti, kako se različni deli discipline medsebojno povezujejo v širšo sliko področja. Zanj je pomembno razumevanje širšega zgodovinskega in pojmovnega kontekst. Arhivar se osredotoča na zgodovinsko perspektivo, saj naj bi filozof poznal predhodne ideje, raziskovanja in preko njih opozarjal na napake. Filozof kot vodja se izkaže, zaradi svojega vpogleda v celoto, kot dober poznavalec preteklih filozofskih, družbenih, znanstvenih dosežkov in zato pridobi avtoriteto pri odločanju, kaj je dobro in kaj ni. Ostane še filozof kot nadležnež. Ta zaradi svojih ostrih in provokativnih trditev in argumentov vzpodbuja ponovni premislek.
Komentarji
Objavite komentar