Pisane topike

Človek je predvsem bitje govorice. Ko je majhen, imitira govorico odraslega. Še ne ve, kaj počne, to se bo moral šele naučiti. Ko mu pripovedujemo, kako se počuti sam, se preko reflektivne empatije uči večjega samo-zavedanja lastnih čustev. Govorica naj ne bo samo kaj ne, ker bo to samo oponašal, ampak naj bo: glej kako je (reflektivni opis) in kako naj bo drugače (možnosti, vrednotenje in modeliranje). Pomembne so poudarjene ključne besede, saj svojo gravitacijo kažejo kako. Besede naj vodijo h ključnim principom. Eden od nasvetov empatičnega pogovarjanja so vprašanja, ki jih lahko razdelimo na štiri vrste. Zanimivo je, kako je njihov vrstni red podajanja in izmenjevanja pomemben. Pomagajo odpreti pogovor, da bi zgradili intimnost, zaupanje in transparentnost: - začetna vprašanja - zrcalna vprašanja - vprašanja, ki popolnoma spremenijo temo - nadaljnja vprašanja, ki nagovarjajo k novim informacijam Ampak vse te tehnike niso upravičene, če niso v službi etike. Preprosto mora

S Trumpovo zmago na predsedniških volitvah je postal svet in mi vsi z njim del resničnostnega šova. Svet je za Trumpa simulacija žanra, ki se ga je učil obvladovati in preoblikovati tekom svoje kariere. V njem poveličuje samega sebe in nas vabi v igro tekmovanja in osebnega bojevanja. Tak pa je tudi brez njega, saj bi bil lahko cesar gol pa bi še vedno vse potekalo kot po maslu. Vsak mora poskrbeti zase. Sadizem ni problematičen, ker je življenje pač kruto in težko. Zato le daj vse od sebe in postani zmagovalec. Preprosto, ali si med peščico zmagovalcev ali pa v hordi poražencev. Spremenil vas bom v zmagovalca in skupaj bova poteptala izgube. Naomi Klein je v knjigi povzela in opisala čas volitev, ko je glavni strateg Steve Bannon jasno povedal, da je cilj razgradnja upravne države. Krog Trumpa namreč sploh ne nosi maske, kot so jo morda prejšnji predsedniki. Spektakel in brezsramnost sta sestavni del blagovne znamke. Bela hiša je postala del te blagovne znamke, preko katere nezakoni

Trumpova zgodba se je začela v času vzpona neoliberalizma v 80. letih prejšnjega stoletja. V naslednjem desetletju je že postal nacionalna figura in od takrat izkoristi vsako priložnost, da nastopi v soju žarometov. Tudi mora, saj je njegov posel odvisen od modela votlih znamk , ki mu zagotavljajo  bogastvo. Model votlih znamk je najprej oblikoval s posnemanjem vzorov drugih podjetji kot so Nike, Apple, Tommy Hilfiger, Starbuck, Adidas. Kaj so torej votle znamke? Za votlimi znamkami stojijo votle korporacije, ki ustvarjajo kulturo trženja. Neprestano iščejo nove prostore in podaljške agresivnega oglaševanja. Proizvodnja pa je premaknjena tja, kjer lahko izkoristijo poceni delovno silo in se ne upoštevajo nobeni standardi. Delavci so v takih okoljih popolnoma razvrednoteni, saj dobijo delo le preko številnih posrednikov. Za morebitne napake in nepravilnosti prevzemajo odgovornost podizvajalci. V lastni državi pa zapirajo delavna mesta in zapirajo oddelke s pretvezo o selitvi drugam.

Ljudje že množično bežijo pred trgovinskimi, ekološkimi in vojaškimi katastrofami, ki so zaradi podnebnih sprememb vse hujše. Sirijo je namreč pred vojno prizadela ena najhujših suš, zaradi katere je sledila množična razselitev. Kmalu zatem je izbruhnila sirska vstaja v letu 2011. Arhitekt Eyal Weizman je dodal, da so najsušnejša območja na svetu kot so Afganistan, Pakistan, Libija, Jemen, Somalija in Irak, hkrati najbolj nestabilna območja in predeli najhujših krvavih bojišč. Po celem svetu smo priča spremembam, ki delujejo razdiralno na vseh ravneh od družbenega do osebnega nivoja Na tem mestu priporočam dokumentarec HyperNormalisation (2016) od Adam Curtisa. Od novejših filmov pa logiko prikazuje film Sicario: Day of the Soldad . V slednjem uporabijo Američani taktiko na Mehiki. ZDA so namreč najbolj oborožena država na svetu. Govorimo o načrtni strategiji, da bi zmedli prebivalce. Govorimo o bliskoviti vojni in o šok doktrini , s katero ustvarjajo politiko deljenja in ločevanj

V knjigi z naslovom Ne ni dovolj odgovori Naomi Klein na vprašanja: Kaj se dogaja v svetu? Kam gremo? Kako se že upiramo in kako bi se lahko še bolje? Sledilo bo moje razmišljanje, ki je nastalo ob branju knjige. Če vas zanima več in njene točne besede, je najbolje, če jo preberete še sami, zelo jo priporočam. To je knjiga o logiki delovanja Trumpove vlade, ki je razširila svet brezsramne propagande blagovnih znamk, logotipov in oznak na raven ameriške politike, svetovne velesile. V njej so podrobno popisane vse vulgarnosti in naše nočne more, v katerih živimo in v katerih še bomo. Predstavil bom nekaj glavnih načinov, kako oligarhija izrablja in uničuje celoten svet, družbe, skupnosti, ljudi in naravo samo zato, da bi se premoženjsko okoristila. Posledice so kataklizmične, čeprav poskušajo dokaze izbrisati, uničiti, manipulirati z njimi ali jih banalizirati z alternativnimi pogledi. Dogaja se množično izumiranje živih bitji, rastlin in živali, npr. beljenje koralnih grebenov, dvig

Pred dvema letoma sem na javnem nastopu predstavil nekaj vidikov oblasti v medijski družbi, kar v tem zapisu na kratko povzemam. V predstavitvi sem se oprl na nekaj zelo zanimivih filozofskih konceptov, ki niso koristni samo zato, ker pojasnjujejo delovanje oblasti na področju medijev, ampak močno prispevajo k razumevanju in spreminjanju umetniškega razvoja. Oblastniška razmerja so na eni strani močno in ne-transparentno prepletena z našimi vsakdanjimi življenji in projekti, ki jih ustvarjamo in puščamo za seboj. Na drugi strani pa sem razvijal še idejo, da znotraj sofisticiranosti medijskih okolji najdemo veliko temeljih vzporednic s preteklostjo oz. preteklimi načini vladanja. Tudi v preteklosti so obstajale osebe, ki so poosebljale blišč in družbeno hierarhijo. Zanimati nas bi moralo, kdo so to bili in kakšni kriteriji so jih postavili na določeno pozicijo moči. A za razliko, ko o preteklosti govorimo o blišču, govorimo danes o spektaklu. O njem je veliko pisal francoski teoret