Isti problemi za Petersona in Žižka
Najprej nekaj besed o karizmatičnosti, sledi moj komentar o dvoboju med Slavoj Žižkom in Jordan B. Petersonom.
Priljubljeni politiki, mnenjski voditelji, duhovni trenerji, motivatorji, biznis trendseterji in drugi zabavljači niso zvezdniki zato, ker naj bi imeli neverjetno karizmo. Ljudje sicer pravijo, da jo imajo, da brez poslušanja njihovega glasu ne morejo zaspati, si oddahniti ali živeti; pravijo, da je nekaj čisto drugega biti ob njih, jih videti v živo, začutiti njihov pogled in zvočno valovanje, ki se širi iz njihovih glasilk. Morda je tudi res, vendar razlage o čustvenih povezavah lahko razširimo.
Popularnost mnenjskih voditeljev je najprej in veliko bolj povezano s področji, ki ljudi zanimajo. Zanimanje pa je skupinski pojav, ki ga oblikujejo tudi trendi - spremembe, ki lahko dosežejo celo zelo velike in hitre obrate, revolucije. Ali pa so zgolj enodnevne površinske modne muhe oz. kaprice (fads). Eno in drugo se širi z memi oz. z nepopolnimi kopijami, ki jih razume vsak drugače, rezultat tega pa so hitri spopadati s slamnatimi možmi. Največkrat jih poganja oglaševanje. Od novosti, ki jih ustvarijo kreatorji preko setterjev do prvih skupin, ki dosežejo mainstrem. Medtem ko nekateri konzervativci trmasto vztrajajo pri starem.
Za spremljanje potencialnih trendov in za marketinško ustvarjanje novih namenjajo posamezniki in cele industrije velike vsote denarja. Vse, da bi zajahali val in profitirali. Ponavadi nastanejo kot kontra reakcija na prejšnje trende, drugič se obstoječi razvijejo v novo obliko. Od malih trendov do mega trendov (civilizacijski trendi, tehnološki, ekonomski, politični, modni, itd.). Hitrost širjenja je seveda odvisna od sektorja, enostavnosti uvajanja ter drugih stroškov in ovir. Vse ideje se namreč ne morejo enako enostavno širiti in kopirati.
Seveda so pomembne skupine, ki vzpostavljajo trende, v njih morajo biti najlepši, uspešni, bogati, inteligentni, empatični, kozmopolitanski ljudje, ki imajo veliko prijateljev in so tudi najbolj izobraženi in verni obenem - več skupin, ki prevzame trend, večja je verjetnost razširitev v mainstream.
Ljudi motivirajo s psihološkimi prijemi in s pomočjo natančnega target marketinga, ki izhaja iz psiholoških modelov kot je OCEAN. Pomembna so središča, pomembni so centri, kjer se pretakajo informacije, zvezdniki, denar in priložnosti za uspeh. Pa tudi vse druge vezi od prometnih, internetnih, medijskih, prijateljskih itd. Ideje se ne širijo, kar po zraku; babice v kakšni gorski kmetiji pa tudi nihče ne opazi. Ponujajo nam ogromno rezerviranih pogledov na svet. A da ga bomo sprejeli za svojega, se odločimo sami. Trg poskrbi, da s produkti pokriva vse stile, okuse in vse čute: okus- hrana in pijača; vid- obleke in podobe, besedila; vonj- parfumi in pečenke; sluh - glasba, jeziki; izkušnje - potovanja, ples, pametna stranišča, tableti...
Čeprav se jim poskušajo približati in jih ustvarjati, vsega vendarle ni mogoče kontrolirati. Obstajajo trendi, ki izvirajo iz realnih problemov.
Lahko rečemo, da delujeta dva principa:
- Trickle down principle - od višjih slojev na spodnje. Najprej bogati nato reveži...
- bubbling up process (vsi sloji socialne hierarhije)
Končno lahko zapišemo, pomen mnenjskih voditeljev ni več toliko pomemben, saj imajo najprej večjo moč vplivanje na ljudi mediji in socialna omrežja, kjer je poudarjena socioekonomska dimenzija, nato pa kritična masa ljudi, ki je vse to pripravljena sprejeti.
Družijo jih isti problemi. Torej ne gre več za posamezne vidne osebnosti, saj so priljubljeni posamezniki, kot tudi velika skupina ljudi obremenjeni (oz. igrajo, da so se jih rešili) z istimi problemi. Razlika je samo v tem, kdo naj bi imel odgovore nanje. V javnosti je prvi tisti, ki se zdi bolj retorično prepričljiv, ima večji socioenkonomski kapital in ki iz drugih razlogov dobi besedo. A ključ do resnice je pri tistih, ki besede nimajo.
Kaj je torej področje, o katerem veliko govorita Peterson in Žižek? Zakaj sta se znašla v medijih in zakaj je knjiga 12 pravil življenja taka uspešnica, da so jo tako hitro prevedli v slovenščino? Eno je problem nihilizma, drugo je splošna depresivna klima med ljudmi, zakar bi lahko našteli veliko dokazov. Peterson je namreč psiholog, ki veliko govori o trpljenju, nesmislu, kaosu in načinih, kako se spraviti skupaj, narediti korak naprej in postati uspešen.
Ko sem Petersona prvič našel leta 2015 je imel do danes veliko intervjujev z ljudmi, ki jih zanimajo podobna vprašanja. Eden izmed njih je bil John Vervaeke, prav tako profesor (kognitivne znanosti) na Univerzi v Torontu. Predkratkim se je lotil serije odličnih predavanj Awakening from the Meaning Crisis, ki postavljajo v središče krizo smisla.
Tesnoba, ki narašča v svetu in bo še naraščala, skriva drugo plat - veliko hrepenenje po spremembi. Po obljubi miru, ki bi ga lahko dosegli.
Razumevanje eksistence, ki izhaja iz second order thinking, je zato zelo potrebno. Ena izmed pomembnih razlik, ki jo najdemo že pri Marxu, je eksistencialna zmeda med having in being.
Na prvi način deluje kapitalizem, ko nam ponuja produkte, ki bi potešili nezavedno željo, a ta je lahko dosegljiva le na ravni biti. Logika having preprečuje Postajanje biti. Nič nenavadnega, da je vse več govora o meditaciji, kako preposto biti. Vendar gola čuječnost problema ne bo rešila. Človek vselej živi in osmišlja svoja dejanja v simbolnem okolju. Torej bo trčil ob mejo, ki jo predstavlja kapitalistično družbeno življenje podrejeno primatu neskončne akumulacije kapitala. To deluje kot uničevalec alternativnih svetov, filmski prikaz tega je dogajanje v filmu Avengers: Infinity War. Ponuja le simulakre, v katere bi naj bili kot prebivalci kibernetičnih kafeterij netto kafe nanmin potopljeni 24/7.
Limit kapitalizma tako ni socializem, ne komunizem ali kakšne druge oblike utopije, saj sproti uničuje vse vizije. Meja je neskončni regres v barbarizem in popolno izčrpavanje družbenih in naravnih virov. V tem se Peterson strinja z Žižkom, pa čeprav tega noče eksplicitno priznati. Ob pogledu v prihodnost samo prikimava - Apokalipsa definitivno prihaja.
Priljubljeni politiki, mnenjski voditelji, duhovni trenerji, motivatorji, biznis trendseterji in drugi zabavljači niso zvezdniki zato, ker naj bi imeli neverjetno karizmo. Ljudje sicer pravijo, da jo imajo, da brez poslušanja njihovega glasu ne morejo zaspati, si oddahniti ali živeti; pravijo, da je nekaj čisto drugega biti ob njih, jih videti v živo, začutiti njihov pogled in zvočno valovanje, ki se širi iz njihovih glasilk. Morda je tudi res, vendar razlage o čustvenih povezavah lahko razširimo.
Popularnost mnenjskih voditeljev je najprej in veliko bolj povezano s področji, ki ljudi zanimajo. Zanimanje pa je skupinski pojav, ki ga oblikujejo tudi trendi - spremembe, ki lahko dosežejo celo zelo velike in hitre obrate, revolucije. Ali pa so zgolj enodnevne površinske modne muhe oz. kaprice (fads). Eno in drugo se širi z memi oz. z nepopolnimi kopijami, ki jih razume vsak drugače, rezultat tega pa so hitri spopadati s slamnatimi možmi. Največkrat jih poganja oglaševanje. Od novosti, ki jih ustvarijo kreatorji preko setterjev do prvih skupin, ki dosežejo mainstrem. Medtem ko nekateri konzervativci trmasto vztrajajo pri starem.
Za spremljanje potencialnih trendov in za marketinško ustvarjanje novih namenjajo posamezniki in cele industrije velike vsote denarja. Vse, da bi zajahali val in profitirali. Ponavadi nastanejo kot kontra reakcija na prejšnje trende, drugič se obstoječi razvijejo v novo obliko. Od malih trendov do mega trendov (civilizacijski trendi, tehnološki, ekonomski, politični, modni, itd.). Hitrost širjenja je seveda odvisna od sektorja, enostavnosti uvajanja ter drugih stroškov in ovir. Vse ideje se namreč ne morejo enako enostavno širiti in kopirati.
Seveda so pomembne skupine, ki vzpostavljajo trende, v njih morajo biti najlepši, uspešni, bogati, inteligentni, empatični, kozmopolitanski ljudje, ki imajo veliko prijateljev in so tudi najbolj izobraženi in verni obenem - več skupin, ki prevzame trend, večja je verjetnost razširitev v mainstream.
Ljudi motivirajo s psihološkimi prijemi in s pomočjo natančnega target marketinga, ki izhaja iz psiholoških modelov kot je OCEAN. Pomembna so središča, pomembni so centri, kjer se pretakajo informacije, zvezdniki, denar in priložnosti za uspeh. Pa tudi vse druge vezi od prometnih, internetnih, medijskih, prijateljskih itd. Ideje se ne širijo, kar po zraku; babice v kakšni gorski kmetiji pa tudi nihče ne opazi. Ponujajo nam ogromno rezerviranih pogledov na svet. A da ga bomo sprejeli za svojega, se odločimo sami. Trg poskrbi, da s produkti pokriva vse stile, okuse in vse čute: okus- hrana in pijača; vid- obleke in podobe, besedila; vonj- parfumi in pečenke; sluh - glasba, jeziki; izkušnje - potovanja, ples, pametna stranišča, tableti...
Čeprav se jim poskušajo približati in jih ustvarjati, vsega vendarle ni mogoče kontrolirati. Obstajajo trendi, ki izvirajo iz realnih problemov.
Lahko rečemo, da delujeta dva principa:
- Trickle down principle - od višjih slojev na spodnje. Najprej bogati nato reveži...
- bubbling up process (vsi sloji socialne hierarhije)
Končno lahko zapišemo, pomen mnenjskih voditeljev ni več toliko pomemben, saj imajo najprej večjo moč vplivanje na ljudi mediji in socialna omrežja, kjer je poudarjena socioekonomska dimenzija, nato pa kritična masa ljudi, ki je vse to pripravljena sprejeti.
Družijo jih isti problemi. Torej ne gre več za posamezne vidne osebnosti, saj so priljubljeni posamezniki, kot tudi velika skupina ljudi obremenjeni (oz. igrajo, da so se jih rešili) z istimi problemi. Razlika je samo v tem, kdo naj bi imel odgovore nanje. V javnosti je prvi tisti, ki se zdi bolj retorično prepričljiv, ima večji socioenkonomski kapital in ki iz drugih razlogov dobi besedo. A ključ do resnice je pri tistih, ki besede nimajo.
Kaj je torej področje, o katerem veliko govorita Peterson in Žižek? Zakaj sta se znašla v medijih in zakaj je knjiga 12 pravil življenja taka uspešnica, da so jo tako hitro prevedli v slovenščino? Eno je problem nihilizma, drugo je splošna depresivna klima med ljudmi, zakar bi lahko našteli veliko dokazov. Peterson je namreč psiholog, ki veliko govori o trpljenju, nesmislu, kaosu in načinih, kako se spraviti skupaj, narediti korak naprej in postati uspešen.
Ko sem Petersona prvič našel leta 2015 je imel do danes veliko intervjujev z ljudmi, ki jih zanimajo podobna vprašanja. Eden izmed njih je bil John Vervaeke, prav tako profesor (kognitivne znanosti) na Univerzi v Torontu. Predkratkim se je lotil serije odličnih predavanj Awakening from the Meaning Crisis, ki postavljajo v središče krizo smisla.
Tesnoba, ki narašča v svetu in bo še naraščala, skriva drugo plat - veliko hrepenenje po spremembi. Po obljubi miru, ki bi ga lahko dosegli.
Razumevanje eksistence, ki izhaja iz second order thinking, je zato zelo potrebno. Ena izmed pomembnih razlik, ki jo najdemo že pri Marxu, je eksistencialna zmeda med having in being.
Na prvi način deluje kapitalizem, ko nam ponuja produkte, ki bi potešili nezavedno željo, a ta je lahko dosegljiva le na ravni biti. Logika having preprečuje Postajanje biti. Nič nenavadnega, da je vse več govora o meditaciji, kako preposto biti. Vendar gola čuječnost problema ne bo rešila. Človek vselej živi in osmišlja svoja dejanja v simbolnem okolju. Torej bo trčil ob mejo, ki jo predstavlja kapitalistično družbeno življenje podrejeno primatu neskončne akumulacije kapitala. To deluje kot uničevalec alternativnih svetov, filmski prikaz tega je dogajanje v filmu Avengers: Infinity War. Ponuja le simulakre, v katere bi naj bili kot prebivalci kibernetičnih kafeterij netto kafe nanmin potopljeni 24/7.
Limit kapitalizma tako ni socializem, ne komunizem ali kakšne druge oblike utopije, saj sproti uničuje vse vizije. Meja je neskončni regres v barbarizem in popolno izčrpavanje družbenih in naravnih virov. V tem se Peterson strinja z Žižkom, pa čeprav tega noče eksplicitno priznati. Ob pogledu v prihodnost samo prikimava - Apokalipsa definitivno prihaja.
Komentarji
Objavite komentar