Pisane topike

V svetu, kjer na vseh možnih ravneh vlada princip razdora vsega, je večina osebnih novoletnih želja neumna puhlica. Posameznikove utvare o svobodni volji, ki je po vrhu še močna, so popolnoma brez moči, ko se morajo soočiti s posledicami, sicer stare oblastniške strategije deli in vladaj . V filmu Venom (2018) je ta konstelacija moči utelešena v direktorju Life Foundation Carlton Draku, ki izgleda kot malo bolj sofisticirana kopija Trumpa. Besede znanstvenikov dobesedno briše iz upošteva. Oni pa se bodrijo s tem, da ga bodo zaustavile podnebne spremembe in preštevilna populacija. V lasti ima tudi vso najnovejšo orožje, drone, ki iz varne razdalje sestreljujejo vse možno spodaj. Drugi tehnologiji uspe iz obširnega vesolja pripeljati in zrediti parazite, ki revnim brezdomcem oz. testnim subjektom za "zdravila" žre glave in jim navznoter razžira vse organe. Venom, ki izgleda kot počrpana nafta, pa nam obenem pravi: Eddie Brock, imam te popolnoma pod nadzorom, ti si izguba. Zaj

Demokracija je dekla kapitalizma, v katerem vlada samo en zakon in to je zakon profitabilnost za vsako ceno. Seveda je še huje, saj vlada videz profitabilnosti, saj profitabilnost ni objektivno določljiva. Zato prevladuje videz, navznoter pa trohni in gnije. Obstajajo stavbe demokracije, ki jih prepoznamo že na prvi pogled, a znotraj o demokraciji ni ne duha in ne sluha. Kapitalizem se je nakopičil v spektakel navideznosti, medtem ko zadaj vlada oligarhija, ki je popolnoma odrezana od heterogenosti sveta. Heterogenost je namreč predvsem v tem, da večina prebivalcev sveta praktično nima premoženja. Torej ne odločajo praktično o ničemer. Demokracija bi morala tudi prevzeti sodobne tehnološke možnosti in popolnoma spremeniti načine urejanja družbe. Ni nam potrebno čakati na revolucije na cesti, saj se je že zgodila tehnološka revolucija in tudi to nam bodo ukradli, saj se obnašajo kot, da je ni. Nikoli ni bilo možno tako objektivno in široko vključiti ljudi v politiko. Polit

Zadnjič so mi povedali, da so pred kratkim odkrili, da lahko nevroni rastejo tudi v pozno starost. Očitno je bilo, da je sogovorec samo ponovil stavek, ki ga je nekje slišal, čeprav ga še ni raziskal. Ni znanstvenik, zato se to od njega tudi to ne pričakuje. Bi bilo pa zanimivo, če bi o tem kdaj spregovorili na tv, namesto, da nam neprestano kažejo dolgočasno propagando. Obstaja razlika, ki jo Dennett imenuje razlika med sposobnostjo ( competences ) in med razumevanjem ( comprehension ). Opozori, da se narava sigurno vede inteligentno in pametno, da pa to nujno še ne pomeni, da tudi reflektira svoje početje. Da torej ne potrebujemo verjeti v vso prisotno zavest, neoprijemljive duše ali bogove narave, da bi razumeli kaj se dogaja okoli nas. In, da ptiči ne potrebujejo umetniške refleksivne žilice, da bi zgradili svoja gnezda. Zadostuje že evolucijsko izoblikovan kljun, ki ptiču prepreči, da bi gradil iz opeke in betona ( affordance ). Narava morda res nima zavesti, je pa urejena i