Pisane topike

Vrnimo se h koncu zadnje objavljenega zapisa, v katerem pišem o transformaciji slehernega diskurza, da bi nadaljevali v tokratno temo. Ko uporabljamo besedo diskurz, mislimo predvsem na Lacanovo konceptualizacijo, ki jo je razvijal v seminarju Hrbtna stran psihoanalize . Diskurze je razumel kot družbene vezi oziroma načine, kako se spoprijemamo s seksualnim ne-razmerjem (in jouissance ). Skratka, v naši komunikaciji na več ravneh vselej nekaj šepa. Diskurzi pa so modusi, kako se to udejanja in ta zagata »razrešuje«. V družbah prevladujeta predvsem diskurz gospodarja in diskurz univerze, ki je njegova kasnejša izpeljava. Trenutno nas zanimata diskurz histeričarke in diskurz analitika, za katerega je značilna načrtna subverzija. To pa bomo iskali med vmesnim prostorom enega in drugega. Ustvarjali bomo dve kraja kontrole (loci zavesti) ali vira vednosti, ki bosta na abduktivni način povezovali induktivno in deduktivno logiko. Mislimo na konstrukcijo dinamičnega periodičnega atraktorja. ...

Značilnost normalnega človeka je, da določenih delčkov realnosti nikoli ne vzame zares (preprosto jih ignorira), čeprav ve in prepoznava, da obstajajo. Lahko ga tudi opozorimo, na kar bo rekel: seveda. Potem se situacija spremeni do te mere, ko nima več izbire. Idealni svet pade, on/a pa se sreča z nekim drugim diskurzom, ki ga lahko poimenujemo kot diskurz histeričarke. Končno se zgodi preobrat, znotraj katerega se znajde človek na povsem drugem mestu. Mestu, ki strukturno izprašuje obstoječo (ne)logičnost ureditve. Prepozna lahko torej razmerja, ki ne delujejo, natanko tako, da sam postane simptom teh razmerij. Stvar ne deluje in človek sam je dokaz te stvarnosti. Kot tak že zastopa upor. A zgodba se tu ne konča, saj histerik sam nima pojma, kaj naj naredi, niti ne ve, čemu pozitivnemu naj sledi. Ve samo, česa noče več. Star gospodar je padel, tega se zaveda, zato išče novega. Kdo naj bo gospodar? Ob tem se poleg vsega spomni, kaj so ga vzgojili, torej, da tega ne sme želeti, z...

Meditacija je dejanje, ki očisti vednost srca, da bi se razprla kot krila angelov. Srce je metafora za realno jedro in vir druge vednosti, ki je možna v vsakršnem umirajočem svetu. Ob tem velja spomniti, da znanost dokazuje njeno učinkovitost, da zdravi in povečuje modrost: https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170124111354.htm . Torej ni neka čudna stvar, ki jo lahko delamo samo v sektaških skupinah. Ravno nasprotno. Meditacija je umetnost   razvijanja potencialov tega, kar je, tako, da sledimo njenemu preprostemu principu: upočasnitev misli, da bi med njih vstopila tišina in globoka mirnost, ki jo spremlja občutek zadovoljnega opolnomočenja. Meditacija zato ni vaja iz koncentriranja, ampak je konsekracija posebnemu smotru, ki je resnica naše biti. Odločitev zanj se zgodi v nekem nepričakovanem trenutku kot selekcija, da predrefleksivno izberemo silo, ki je pred tem popolnoma neobstoječa. Umirjen, meditativen um je bolj fleksibilen, prožen, nepopačen, čist, jasen, sk...

Nadaljujem razmišljanje iz prejšnje objave. In ker se približujemo novemu letu bo razmišljanje povezano z novo željo, ki je želja za vse ljudi. Razumem, da so simptomi priložnost za meditacijo in razmišljanje o življenju in o svetu. Današnji politični simptomi nam govorijo o krizi, ki jo povzemajo štiri točke: brutalno nasilje, frustracije, dekompozicija, odsotnost strategije. So odraz dejstva, da je globalni kapitalizem zmagovalec, kar kaže vse večja neenakost. V svetu pa tudi ni nobene vizije onkraj zakona akumulacije kapitala, ki sicer vsak dan proizvaja presežek ljudi. Orjaško gmoto ljudi, ki zgolj tava v življenju, išče delo in usmeritev. A brez dela ni profita, ni denarja in ni možnost za preživetje. Obenem pa gre za resen problem kapitalizma, saj trenutni sistem presežka človeštva ne more kar potlačiti. Eden od načinov, kako rešiti tak demografski problem, bi bila seveda lahko velika vojna. Zato je še kako pomembna nova, pozitivna strategija, da do tega ne bi prišlo....

Danes, v teh prazničnih in mirnih dneh, zapisujem in povzemam nekaj idej, ki so v zvezi s krizami svetov, izhajajoč iz razmišljanj Alain Badiouja. Razmišljamo torej o krizah subjektivnosti. Najprej se zgodi, seveda, ujame nas v nekakšnem nepričakovanju kot slabo presenečenje z vsemi svojimi neobvladljivimi in nezmernimi posledicami. Z zmago afektov, depresije, strahovi, paniko in vsem tistem, kar filozofija prepoznava kot slabi odzivi na situacijo. Odzivi, ki se znajo le klanjati zmagi sovražnika. Naša naloga je zato misliti onkraj teh afektov: iti onkraj tesnobe, da bi dosegli točko mirnosti, lucidnosti in trdne odločnosti. Filozofija nas uči, da moramo reflektirati situacijo, ki se je pripetila svetu in se nanjo odzvati racionalno. Naše izhodišče pa so simptomi, ti naj bodo priložnost za meditacijo in razmišljanje o svetu. Odgovoriti moramo torej na vprašanje: v kakšnem svetu živimo, da se je nekaj sploh lahko zgodilo. Na vprašanje sveta pa se moramo odzivati z racionalnimi o...

Poletne tv bučke, kljub ekstremnim vremenskim pogojem, še vedno rastejo. To so bučke paradoksa in paradoksov vsakdanjega življenja. In ker se nenehno ponavljajo lahko sklepamo, da so simptomi določene strukture, plodne sestave tal, ki jih nenehno hrani. Z njimi pa se hranijo tudi druge bučke, ker so bučkožere, kot so ljudožeri lahko tudi ljudje. V to jih prisili huda lakota. In ker zadeve lahko postanejo hitro odvratne, še posebej v soparni vročini, bi bilo treba spet izumiti naravne hladilnike. V Sloveniji tja včasih položijo tudi kakšno roko punce, medtem ko kak drug družinski član čisti kuhinjo. Hladilniki so vsekakor koristni. A zaenkrat edino fotosinteza spreminja toplogredni ogljikov dioksid v kisik. Kakšna bučka je bila torej izgovorjena na ravni besed? Si stara mama, ko končno prideš vsa izmučena domov je zunaj že mimo najhujša vročina. Še vedno pa je glasno, ker sosed žaga smreke, zato hitro zapreš okno. Tudi zaradi mrčesa, ki se je prikradel v shrambo. Prižgeš...

S Trumpovo zmago na predsedniških volitvah je postal svet in mi vsi z njim del resničnostnega šova. Svet je za Trumpa simulacija žanra, ki se ga je učil obvladovati in preoblikovati tekom svoje kariere. V njem poveličuje samega sebe in nas vabi v igro tekmovanja in osebnega bojevanja. Tak pa je tudi brez njega, saj bi bil lahko cesar gol pa bi še vedno vse potekalo kot po maslu. Vsak mora poskrbeti zase. Sadizem ni problematičen, ker je življenje pač kruto in težko. Zato le daj vse od sebe in postani zmagovalec. Preprosto, ali si med peščico zmagovalcev ali pa v hordi poražencev. Spremenil vas bom v zmagovalca in skupaj bova poteptala izgube. Naomi Klein je v knjigi povzela in opisala čas volitev, ko je glavni strateg Steve Bannon jasno povedal, da je cilj razgradnja upravne države. Krog Trumpa namreč sploh ne nosi maske, kot so jo morda prejšnji predsedniki. Spektakel in brezsramnost sta sestavni del blagovne znamke. Bela hiša je postala del te blagovne znamke, preko katere nezakoni...

Trumpova zgodba se je začela v času vzpona neoliberalizma v 80. letih prejšnjega stoletja. V naslednjem desetletju je že postal nacionalna figura in od takrat izkoristi vsako priložnost, da nastopi v soju žarometov. Tudi mora, saj je njegov posel odvisen od modela votlih znamk , ki mu zagotavljajo  bogastvo. Model votlih znamk je najprej oblikoval s posnemanjem vzorov drugih podjetji kot so Nike, Apple, Tommy Hilfiger, Starbuck, Adidas. Kaj so torej votle znamke? Za votlimi znamkami stojijo votle korporacije, ki ustvarjajo kulturo trženja. Neprestano iščejo nove prostore in podaljške agresivnega oglaševanja. Proizvodnja pa je premaknjena tja, kjer lahko izkoristijo poceni delovno silo in se ne upoštevajo nobeni standardi. Delavci so v takih okoljih popolnoma razvrednoteni, saj dobijo delo le preko številnih posrednikov. Za morebitne napake in nepravilnosti prevzemajo odgovornost podizvajalci. V lastni državi pa zapirajo delavna mesta in zapirajo oddelke s pretvezo o selitvi dru...

Ljudje že množično bežijo pred trgovinskimi, ekološkimi in vojaškimi katastrofami, ki so zaradi podnebnih sprememb vse hujše. Sirijo je namreč pred vojno prizadela ena najhujših suš, zaradi katere je sledila množična razselitev. Kmalu zatem je izbruhnila sirska vstaja v letu 2011. Arhitekt Eyal Weizman je dodal, da so najsušnejša območja na svetu kot so Afganistan, Pakistan, Libija, Jemen, Somalija in Irak, hkrati najbolj nestabilna območja in predeli najhujših krvavih bojišč. Po celem svetu smo priča spremembam, ki delujejo razdiralno na vseh ravneh od družbenega do osebnega nivoja Na tem mestu priporočam dokumentarec HyperNormalisation (2016) od Adam Curtisa. Od novejših filmov pa logiko prikazuje film Sicario: Day of the Soldad . V slednjem uporabijo Američani taktiko na Mehiki. ZDA so namreč najbolj oborožena država na svetu. Govorimo o načrtni strategiji, da bi zmedli prebivalce. Govorimo o bliskoviti vojni in o šok doktrini , s katero ustvarjajo politiko deljenja in ločevanj...

V knjigi z naslovom Ne ni dovolj odgovori Naomi Klein na vprašanja: Kaj se dogaja v svetu? Kam gremo? Kako se že upiramo in kako bi se lahko še bolje? Sledilo bo moje razmišljanje, ki je nastalo ob branju knjige. Če vas zanima več in njene točne besede, je najbolje, če jo preberete še sami, zelo jo priporočam. To je knjiga o logiki delovanja Trumpove vlade, ki je razširila svet brezsramne propagande blagovnih znamk, logotipov in oznak na raven ameriške politike, svetovne velesile. V njej so podrobno popisane vse vulgarnosti in naše nočne more, v katerih živimo in v katerih še bomo. Predstavil bom nekaj glavnih načinov, kako oligarhija izrablja in uničuje celoten svet, družbe, skupnosti, ljudi in naravo samo zato, da bi se premoženjsko okoristila. Posledice so kataklizmične, čeprav poskušajo dokaze izbrisati, uničiti, manipulirati z njimi ali jih banalizirati z alternativnimi pogledi. Dogaja se množično izumiranje živih bitji, rastlin in živali, npr. beljenje koralnih grebenov, dvig...

Pred dvema letoma sem na javnem nastopu predstavil nekaj vidikov oblasti v medijski družbi, kar v tem zapisu na kratko povzemam. V predstavitvi sem se oprl na nekaj zelo zanimivih filozofskih konceptov, ki niso koristni samo zato, ker pojasnjujejo delovanje oblasti na področju medijev, ampak močno prispevajo k razumevanju in spreminjanju umetniškega razvoja. Oblastniška razmerja so na eni strani močno in ne-transparentno prepletena z našimi vsakdanjimi življenji in projekti, ki jih ustvarjamo in puščamo za seboj. Na drugi strani pa sem razvijal še idejo, da znotraj sofisticiranosti medijskih okolji najdemo veliko temeljih vzporednic s preteklostjo oz. preteklimi načini vladanja. Tudi v preteklosti so obstajale osebe, ki so poosebljale blišč in družbeno hierarhijo. Zanimati nas bi moralo, kdo so to bili in kakšni kriteriji so jih postavili na določeno pozicijo moči. A za razliko, ko o preteklosti govorimo o blišču, govorimo danes o spektaklu. O njem je veliko pisal francoski teoret...

Kot sem zapisal v blogu o sodobni političnosti, ki jo zaznamuje predvsem logika razdora, človek hitro verjame, da ne obstaja nič takega, kar bi nas lahko združevalo in povezovalo na najbolj generični ravni. Tak svet je neznosen in mislim, da ga ni vredno ohranjati pri življenju niti s pretirano pozornostjo, razen seveda, ko gre za spoznavne namene. Boljše je zreti in se družiti z lepoto, da bi počasi z motrenjem postali podobni Dobremu, v vseh naših dejanjih razumnosti. Človek, ki zgolj slepo verjame spontani zavesti, se kajpak moti. Izpostavil bom samo en razlog, ko bom predstavil izredno lucidne vire modrosti. Modrost pa mora biti naš cilj strmenja, saj je etičnost naša objektivna dolžnost. Obstaja neločljiva povezava med modrostjo, neodvisnim razmišljanjem in etiko. Vse troje skupaj pomeni brušenje kipa, kot bi se pesniško izrazil Platon. V svetu številnih kultur, različnih jezikov, različnih pogledov, mnenj, dozdevkov in skupnih stereotipov, se tudi zdi, da je bil svet pred glo...

V svetu, kjer na vseh možnih ravneh vlada princip razdora vsega, je večina osebnih novoletnih želja neumna puhlica. Posameznikove utvare o svobodni volji, ki je po vrhu še močna, so popolnoma brez moči, ko se morajo soočiti s posledicami, sicer stare oblastniške strategije deli in vladaj . V filmu Venom (2018) je ta konstelacija moči utelešena v direktorju Life Foundation Carlton Draku, ki izgleda kot malo bolj sofisticirana kopija Trumpa. Besede znanstvenikov dobesedno briše iz upošteva. Oni pa se bodrijo s tem, da ga bodo zaustavile podnebne spremembe in preštevilna populacija. V lasti ima tudi vso najnovejšo orožje, drone, ki iz varne razdalje sestreljujejo vse možno spodaj. Drugi tehnologiji uspe iz obširnega vesolja pripeljati in zrediti parazite, ki revnim brezdomcem oz. testnim subjektom za "zdravila" žre glave in jim navznoter razžira vse organe. Venom, ki izgleda kot počrpana nafta, pa nam obenem pravi: Eddie Brock, imam te popolnoma pod nadzorom, ti si izguba. Zaj...

Demokracija je dekla kapitalizma, v katerem vlada samo en zakon in to je zakon profitabilnost za vsako ceno. Seveda je še huje, saj vlada videz profitabilnosti, saj profitabilnost ni objektivno določljiva. Zato prevladuje videz, navznoter pa trohni in gnije. Obstajajo stavbe demokracije, ki jih prepoznamo že na prvi pogled, a znotraj o demokraciji ni ne duha in ne sluha. Kapitalizem se je nakopičil v spektakel navideznosti, medtem ko zadaj vlada oligarhija, ki je popolnoma odrezana od heterogenosti sveta. Heterogenost je namreč predvsem v tem, da večina prebivalcev sveta praktično nima premoženja. Torej ne odločajo praktično o ničemer. Demokracija bi morala tudi prevzeti sodobne tehnološke možnosti in popolnoma spremeniti načine urejanja družbe. Ni nam potrebno čakati na revolucije na cesti, saj se je že zgodila tehnološka revolucija in tudi to nam bodo ukradli, saj se obnašajo kot, da je ni. Nikoli ni bilo možno tako objektivno in široko vključiti ljudi v politiko. Polit...