Pisane topike

Filozofija zastopa optimizem, saj nas uči, da resnično življenje nikoli ni popolnoma odsotno. Resnično življenje, ki ni pokvarjeno z denarjem, utopljeno v užitke in slasti po moči, je mladostno življenje, ki zmore predlagati nove in videti drugačne poti. Mladost je seveda metafora in ni vezana na biološko starost. Vendar človeka ovirajo notranji sovražniki. Prvi je strast življenja po nemediiranem, po takojšnji zabavi, ki pelje do ekstrema, ko postanemo odvisni od strasti. Življenje postane zreducirano zgolj na trenutek, kar se obrne v nekakšen nihilizem, ki oropa življenja smisla. To življenje razpade na dobre in slabe trenutke brez velikih idej. To je vizija smrti, saj se podredi časovni tukajšnjosti, ko izgineta vsak trajen smisel in pomen. Tukaj je Platon anticipiral Freuda: življenjska sila (Eros) skrivoma prevzame gon smrti (Tanatos). Tanatos je ime za samodejno delovanje simbolnega stroja. Obstaja gon smrti in obstaja manifestacija gona smrti v egu. Rečeno prepr

Filozofiji se vse od njenih začetkov očita neuporabnost, čeprav so med njimi živeli sofisti, ki so že takrat na račun modrih nasvetov služili veliko denarja. Vsi namreč niso bili kot Sokrat, ki se je lahko zanašal le na prijateljsko pomoč. Danes je podobno, nihče ne dvomi o uporabnosti propagande niti ne mara zavračati poceni modrosti. A filozofija ni sofistika. Skozi zgodovino je nastalo zares veliko argumentov v obrambo filozofije. Ko mi tako med vrsticami očitajo moje neuporabno početje, se spomnim na zgodbo, ki jo je zapisal že Aristotel o Talesu iz Mileta. Ljudje so govorili Talesu, da je filozofija neuporabna in bebavo filozofiranje, ki nikamor ne vodi, saj je le obračanje besed. Besede pa itak ne veljajo nič, saj štejejo le dejanja. Če nadaljujemo po svoje, bi rekli, da je filozof nesposoben človek, ki ne zna zabiti niti žeblja. In tako dalje. Tales se zato neko zimo odloči narediti prav posebno dejanje, ki ga omogoči - deduktivno sklepanja. Zvezde mu razkrijejo,