Pisane topike

Resnična sprememba se prične s povabilom življenja. Odprtost življenja se pojavi kot dogodek, na katerega se lahko odzovemo s svojo zvestobo, da mu sledimo, ga mislimo in raziskujemo. Pa ne le sami, ampak predvsem skupaj. Zares učinkovita motivacija je povabilo k sodelovanju v skupnem projektu, ki je kot oblikovanje skupne želje pogoj motivacije.   Do sprememb torej lahko pridemo s pogovarjanjem, zlasti s poslušanjem in spraševanjem. Dobra vprašanja so ključna, saj poženejo (analitik zaseda mesto razloga želje Drugega) misel k razmišljanju, ki spreminja miselne vzorce. Novi miselni vzorci peljejo k novemu vedenju. Del tega procesa je dialektizacija slabih vedenjskih vzorcev in simboliziranje travm, ki se neuspelo razrešujejo skozi različne simptome in ohranjajo skozi prazni govor. V procesu reflektiranja življenja in samospoznavanja vse boljše razumemo, zakaj smo taki kot smo, saj pridobivamo vpogled v lastno eksistenco - v glavne nereflektirane označevalce, ki oblikuj...

V vsem tem blebletanju anonimnih ali v vsem tem ponavljanju istih stavkov, ki se širijo v medijih, pogrešamo moč, da bi kdo predrl in prekinili smisel, ki je, ne da bi to vedeli, ujet v diskurzivne iluzije. Vemo, da je prekinitev možna - možna je kot instantni navdih, ki oblikuje stavke v rezilo, govor v dinamit, ki paradoksno izgradi nov smisel. Zanima me, kaj je misel, ki lahko danes deluje kot sveža, ne pa kot stara, izčrpana filozofija, ki se v mukah podreja neizhodni izčrpanosti. Lahko misel reši znanost? Metodologija rešitve tega problema je blizu filozofiji Merleau-Pontya, ki je vedel, da je misel situirana, da je del konkretnega konteksta - in tam je zato njen začetek. Klic k najbolj primernemu odzivu, zato najdemo v konkretnem svetu, v tem, kar zares je. Tukaj najdemo odgovor na vprašanje, kje začeti. Husserl, Merleau-Pontyjev učitelj, je bil večni začetnik. Filozofsko metakognicijo tako usmerja bit, čuječa percepcija tega, kar je. Podobno je Platon opozoril na razliko me...

Meditacija je dejanje, ki očisti vednost srca, da bi se razprla kot krila angelov. Srce je metafora za realno jedro in vir druge vednosti, ki je možna v vsakršnem umirajočem svetu. Ob tem velja spomniti, da znanost dokazuje njeno učinkovitost, da zdravi in povečuje modrost: https://www.sciencedaily.com/releases/2017/01/170124111354.htm . Torej ni neka čudna stvar, ki jo lahko delamo samo v sektaških skupinah. Ravno nasprotno. Meditacija je umetnost   razvijanja potencialov tega, kar je, tako, da sledimo njenemu preprostemu principu: upočasnitev misli, da bi med njih vstopila tišina in globoka mirnost, ki jo spremlja občutek zadovoljnega opolnomočenja. Meditacija zato ni vaja iz koncentriranja, ampak je konsekracija posebnemu smotru, ki je resnica naše biti. Odločitev zanj se zgodi v nekem nepričakovanem trenutku kot selekcija, da predrefleksivno izberemo silo, ki je pred tem popolnoma neobstoječa. Umirjen, meditativen um je bolj fleksibilen, prožen, nepopačen, čist, jasen, sk...

V analitični in v kontinentalni tradiciji filozofije obstaja problem drugega uma. To je tudi problem vednosti - kako lahko poznam drugega. Ali ima tudi drugi človek um, kot ga imam jaz, ali doživlja svet podobno kot jaz? Na začetku naj navedem tri koordinate razmišljanja, do katerih se želimo povzpeti tokrat: veliki Drugi oz. Bog, razmerje gospodar-hlapec. Ko se srečamo z drugimi ljudmi, lahko sklepamo, da tudi oni čutijo kot jaz sam, saj imajo telesa, obenem pa vidim tudi njihovo delovanje. Danes vemo tudi, da je nevroznanost dokazala obstoj zrcalnih nevronov, zaradi katerih lahko afektivno občutimo, kaj čuti drugi, ne samo kognitivno razumemo. Naše nezavedno posnemanje telesnih sprememb drugega vpliva na nas in nam omogoča vednost o drugem. Vsekakor smo kot socialne živali povezani na mnogih nezavednih ravneh. Med nami se lahko kot virus (nevidno) širi tudi stres, kaže pa tudi, da stres drugih živali de facto vpliva na nas in obratno. Naredili bi lahko korak še dlje ...

Poletne tv bučke, kljub ekstremnim vremenskim pogojem, še vedno rastejo. To so bučke paradoksa in paradoksov vsakdanjega življenja. In ker se nenehno ponavljajo lahko sklepamo, da so simptomi določene strukture, plodne sestave tal, ki jih nenehno hrani. Z njimi pa se hranijo tudi druge bučke, ker so bučkožere, kot so ljudožeri lahko tudi ljudje. V to jih prisili huda lakota. In ker zadeve lahko postanejo hitro odvratne, še posebej v soparni vročini, bi bilo treba spet izumiti naravne hladilnike. V Sloveniji tja včasih položijo tudi kakšno roko punce, medtem ko kak drug družinski član čisti kuhinjo. Hladilniki so vsekakor koristni. A zaenkrat edino fotosinteza spreminja toplogredni ogljikov dioksid v kisik. Kakšna bučka je bila torej izgovorjena na ravni besed? Si stara mama, ko končno prideš vsa izmučena domov je zunaj že mimo najhujša vročina. Še vedno pa je glasno, ker sosed žaga smreke, zato hitro zapreš okno. Tudi zaradi mrčesa, ki se je prikradel v shrambo. Prižgeš...

S to objavo začenjam prvi zapis v seriji objav, ki se bodo dotikale človekovega zdravja. Predstavil bom samo nekatere poudarke in raziskave, ki jih je vredno razumeti in vključiti v vsakdan. Zdravje je namreč temelj, ki nam omogoča, da bi v življenju sploh lahko kaj naredili. Tokrat pa o temi, ki je zapisana v naslovu. V bogatem svetu mrgoli reklam za naravna zdravila, prehrambene izdelke, probiotike ter ostale dodatke. Ob tem jih spremljajo celodnevne tv oddaje in internetni članki polni kopice nasvetov, kaj mislijo lokalni strokovnjaki, kako se zdravo prehranjevati in kateri dieti slediti. Pri tem se ali pa se tudi ne sklicujejo na znanstvene raziskave. Srečamo tudi vernike, ki slepo zagovarjajo svoje, zdaj ene potem druge diete. Na zmote pa niso imune niti uradne smernice, ki imajo morda prav, v nekaterih delih, pa vendar se motijo, saj so ostale nasvete že zdavnaj zavrgli z raziskavami. Poleg nehotenih in simptomatičnih zmot, je med njimi veliko namernih lažnivcev, ki služijo...

Filozofija ni neskončno spraševanje, kaj je smisel življenja, ni potapljanje v knjige ali impulzivno iskanje odgovorov na vprašanja podobne vrste. Slišal sem celo, da se je takšno spraševanje v nekih zgodbah končalo tudi s samomorom. Seveda ni pametno prehitro povezovati vzorcev, ker nočemo biti vraževerni. Filozofija ni niti odsotnost zanimanja za probleme ali za stare knjige, saj da je pomembno brezglavo živeti. Nič od tega ni, pa čeprav si o njej lahko mislimo eno ali drugo. Filozofija namreč nastaja ravno v stiku z življenjem, natanko ko se prebuja v mraku. Za razliko od ostalih dejavnosti, ni niti odgovarjanje na to, kar nam ponuja življenje. Ker ni odgovarjanje nam zato ne more ponuditi odgovorov na vprašanja kot so: kaj je smisel življenja, kako biti srečen, kako zadovoljen, kako se obnašati, kaj narediti, kako napredovati in biti uspešen itd. Filozofija je najprej čudenje nad tem, kako nismo videli tega kar je, saj vemo vedno hkrati nekaj preveč. Ko torej kd...

Zadnjič sem želel napisati nekaj bolj slikovitega o pogojih svobode in o čisti misli, ki je sicer filozofski koncept. Danes pa nadaljujem o propagandi in zavesti. Lahko rečemo, da obstajata vsaj dve obliki pozornosti. Prva je vsakdanja omejena pozornost, ki je ponavljajoča pozornost na kamenček v čevlju, zaradi katerega spregledamo vse ostale čutne možnosti. Druga oblika je pozornost o sami pozornosti. Preprosto rečeno: svojo pozornost lahko uporabljamo tako, da postajamo pozorni na kaj in na kako smo pozorni. Tudi na to kako smo pozorni na pozornost druge osebe in to kako je (ali ni) ona pozorna na našo pozornost. Dinamika med njima lahko postaja vse pozornejša. Vse skupaj je pomembno, ker ne želimo biti zavedeni s propagando, ki poskuša ujeti našo pozornost na primer z razvpitimi in zabavnimi podobami, ki premikajo meje, denarnimi obljubami, blazno uspešnimi kulti osebnosti, s prisiljeno pozitivnostjo, z vso politično navlako, z vitalnim zdravjem in še in še. Ko prepoznamo oz...

Prejšnji teden sem bil začuden in presenečen, ker sem skoraj na vsakem koraku poslušal o cepljenju. Kar naenkrat je celo državo začelo skrbeti zdravje vsakega odraslega posameznika, otrok in starostnikov. Potem je prišla vesela novica: če je bila prej katastrofalna in najnižja precepljenost v zgodovini, se je zgodilo, da bo zdaj cepiva zmanjkalo. Potem so nekateri rekli: nekdo bo zaslužil. Ampak to je vse brezveze. V istem tednu sem izvedel za dve smrti - ne daleč. Ena tragična bolezen, druga napaka pri rutinski operaciji. Potem je nekdo rekel: privošči si vsakodnevni sprehod. Za nas je že prepozno. In ko so vsi mediji gostili razprave, se je oglasil vsaj en gost, ki je razmišljal sistemsko. Zakaj? Ker smo v sistemih in ker smo sistemski. Vendar nismo sistem. Imunski sistem je logično najprej sistem, zato bi bilo dobro vedeti, kaj o sistemih. In kdo danes razmišlja o sistemih? V javnem diskurzu o tem že niso govorili, ne pa da bi prakticirali. Potem bi brali knjige in to bestsell...