Narava v matrici

Zadnjič so mi povedali, da so pred kratkim odkrili, da lahko nevroni rastejo tudi v pozno starost. Očitno je bilo, da je sogovorec samo ponovil stavek, ki ga je nekje slišal, čeprav ga še ni raziskal. Ni znanstvenik, zato se to od njega tudi to ne pričakuje. Bi bilo pa zanimivo, če bi o tem kdaj spregovorili na tv, namesto, da nam neprestano kažejo dolgočasno propagando.

Obstaja razlika, ki jo Dennett imenuje razlika med sposobnostjo (competences) in med razumevanjem (comprehension). Opozori, da se narava sigurno vede inteligentno in pametno, da pa to nujno še ne pomeni, da tudi reflektira svoje početje. Da torej ne potrebujemo verjeti v vso prisotno zavest, neoprijemljive duše ali bogove narave, da bi razumeli kaj se dogaja okoli nas. In, da ptiči ne potrebujejo umetniške refleksivne žilice, da bi zgradili svoja gnezda. Zadostuje že evolucijsko izoblikovan kljun, ki ptiču prepreči, da bi gradil iz opeke in betona (affordance).

Narava morda res nima zavesti, je pa urejena in se ureja. To pa bi lahko bila najširša definicija uma. Nezavedni um? Morda, če malo razširimo definicijo uma in idej.

Znano je, da se možgani urejajo in preurejajo, kar imenujemo nevroplastičnost. Hkrati pa v njih poteka neurogeneza, proces rojevanja novih nevronov, ki ga lahko z določenimi načini podpiramo ali pa negiramo. Vse to je znano že 20 let. V družbi se je od takrat ta informacija replicirala in širila, čeprav se nekatere informacije širijo s težavo. V nekatere druge pa vlagajo ogromno denarja, da bi jih poznal skoraj vsak, in da jih ne bi, zaradi neprestanega ponavljanja, nikoli pozabili. Na žalost to niso sodobna znanstvena spoznanja, ampak je samo nič vredna in zelo dolgočasna propaganda. Dnevna propaganda nima samo funkcije ženske v rdečem, ampak se razrašča v propagandni sistem, ki je prevzel vse ostale. Človek zaradi njega ne bo odkril svojih posebnih moči in sposobnosti, zaradi katerih ne bi potrebovali biti niti bulletproof, saj bi naboje ustavili že v zraku s svojim razumevanjem.


Pred 20 leti je nastalo prav to odkritje, ki ga danes samo obujam. Ideja je morda res še starejša, vendar jo je film Matrica razširil v filmsko in kulturno zavest. V Matrici je bilo povedano že vse. Predlagam, da si trilogijo ogledamo še enkrat, skupaj s knjigo Philosophers Explore The Matrix, da bi jo končno razumeli. V razumevanju vidim upanje, da se izognemo togemu razmišljanju in dolgočasnemu življenju.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ujetniki nočnih mor

Sanjam in vem kaj občutim. Utapljam se v morju, ki nima nobene oporne točke. Strah me je, čutim tesnobo. Vem, kaj občutim. Ko cenzura dnevne zavesti popusti, se v sanje latentno prikrade občutek intersubjektivnega morja, v katerem plavam in se utapljam. Tokovi dialektike želje in identifikacije pridobivajo podobo, medtem ko se pred mojimi notranjimi očmi želja velikega Drugega uprizarja v vse bolj dramatičnih oblikah. Preobraža se s podobami dnevnega materiala, ki se nenehno razgrajuje in asociativno povezuje. Nezavedno misli in mi govori. Morda me svari? Toda kaj mi hoče povedati in pokazati? Manifestirano vidim, latentno čutim, toda kateri ključ, ki je kod mojega nezavednega, ju združuje? Kaj je vir sanjske drame, ki se dovršuje skozi nezavedni scenarij, ki ga še ne poznam v celoti, čeprav že slutim njegov zaključek? Potem se zbudim, da bi lahko še naprej sanjal sanje, v katerih nezavedno slepi samo sebe. Sanje so fantazije in prikaz nezavednih proces, ki pačijo tudi budno realnost.
Preberite več

O kreativnem opazovanju

Ustvarjalnost je v grobem povezana z različnimi pomeni novosti. Je v najtesnejši povezavi z idejo vpogleda , ki jo je Henri Poincaré opisal kot "nenadno osvetlitev" - mitsko Eureko! Trenutek, ki je produkt nezavednega kombinatornega proces, razkrije "nesluteno sorodstvo med dejstvi, ki so že dolgo znana, vendar se napačno verjame, da so si med seboj tuja." Kreativno razmišljanje je v tem smislu nepričakovano povezovanje med elementi, s katerimi situacijo uvidimo v novi luči. Cilj razmišljanja je tako videti drugače, kar pa je mogoče šele, ko z zaustavitvijo navajenih načinov gledanja presežemo predsodke vsakdanjih interpretacij. Zahteva odpovedovanje preteklim izkušnjam, pomenom, ki se vsiljujejo na trenutno simulacijo. Kreativnost je zmožnost usmerjanje misli in reševanja problemov na nove, nepredvidene načine. Do odkritij in novih izumov pogosto pripelje kreativno razmišljanje, ki so ga gestalt psihologi poimenovali produktivno mišljenje . Kot je trdil Wertheimer
Preberite več

Soočenje s presežkom

Videti je, da po slabem sledi slabše in hkrati ni videti, da bi imelo slabše, kakšno mejo. Ali ima gon smrti kakšno mejo? Kapitalizem v celoti je prišel do roba, kjer se kontradikcije vedno bolj kopičijo. Te krize je sicer kapitalizem do zdaj izkoriščal za napredek in jo tako absorbiral v svoje delovanje. Krize oz. presežna-vrednost je na neki točki zgodovine postala izračunljiva, bilo jo je mogoče prešteti, sešteti. In prav tu se je začelo kopičenje kapitala«. V naravi kapitalizma je, da kopiči "odpadke", ki so stranski proizvod kapitalizma. Odpadek je nek presežek (objekt a), ki se pojavi od nikoder, saj ga generira sam produkcijski proces. Kapital se mora nenehno kopičiti, saj je naložba destimulirana brez večjih (donosnih) donosov. Ko se kapital kopiči, pa postaja vse težje širiti še naprej – kot bodybuilder, ki je odvisen od pridobivanja mišične mase. Ta je vedno bolj prisiljen trenirati težje, kot tak pa je na poti izčrpavanja. Kopičenje kriz tako vodi do prelomne točke
Preberite več