Novoletna želja

Nadaljujem razmišljanje iz prejšnje objave. In ker se približujemo novemu letu bo razmišljanje povezano z novo željo, ki je želja za vse ljudi.

Razumem, da so simptomi priložnost za meditacijo in razmišljanje o življenju in o svetu. Današnji politični simptomi nam govorijo o krizi, ki jo povzemajo štiri točke: brutalno nasilje, frustracije, dekompozicija, odsotnost strategije. So odraz dejstva, da je globalni kapitalizem zmagovalec, kar kaže vse večja neenakost. V svetu pa tudi ni nobene vizije onkraj zakona akumulacije kapitala, ki sicer vsak dan proizvaja presežek ljudi. Orjaško gmoto ljudi, ki zgolj tava v življenju, išče delo in usmeritev. A brez dela ni profita, ni denarja in ni možnost za preživetje.

Obenem pa gre za resen problem kapitalizma, saj trenutni sistem presežka človeštva ne more kar potlačiti. Eden od načinov, kako rešiti tak demografski problem, bi bila seveda lahko velika vojna. Zato je še kako pomembna nova, pozitivna strategija, da do tega ne bi prišlo.


Novo letna želja se nahaja onkraj otopelega cinizma, da ne moremo nič spremeniti. Resnična meditacija namreč pomeni spodkopati vsak partikularni predsodek. Meditacija je namreč najvišja oblika spraševanja, ki nas vrača nazaj k temeljni izbiri in odločitvi. Presega negativno idejo, da ni nič mogoče, da lahko upamo zgolj na minorne lokalne spremembe, medtem ko bo globalni sistem ostal nespremenjen.

Globalni kapitalizem vse manj vzdržuje različne interese, ki izvirajo iz fundamentalne kontradikcije. Na eni strani kontradikcije se nahaja komunizem in na drugi fašizem. Veliko ljudi zato prepoznava da je uradna levica šibka in obratno, da je tudi desnica ne zastopa. Ljudje se ne prepoznajo v politiki, kar pogajanja krizo države. Vidimo, kako je enotnost vse težje vzdrževati.

Simptomi novih političnih figur tako nastajajo na preseku med uradnimi reprezentacijami in tistimi dimenzijami, ki presegajo uradne politike. Trump je na primer tak simptom, je del republikanske stranke in hkrati je del še nečesa, kar je zunaj uradne reprezentacije, kar se vse bolj bliža fašizmu.

Danes je zato pomembno izumiti ime, ki bo na strani univerzalnosti in enakosti. Ime, ki bo simboliziralo resnično kontradikcijo sveta, takšno, ki jo bodo kot tako prepoznali sami ljudje.

Morda je res, da so vsa politična gesla pokvarjena in  koruptivna, a pri tem ne gre samo za ime, danes potrebujemo tudi Idejo, kot jo razume in razlaga Badiou. Ideja je filozofski koncept o mediaciji med posamezniki in kolektivnimi organizacijami, političnimi gibanji in konkretnimi nalogami.

Del naloge je konstrukcija novih izkušenj, ki bodo vsaj za omejen čas, pokazale in demonstrirale, da je možna drugačna organizacija.

Naše tokratno vprašanje je, katere principe izbrati in kje najti moč za kreativnost?
Ključni so prav principi, ker so protokoli sodb ali kriteriji presoje vseh odločitev, idej in predlogov znotraj politike. Pomagajo nam razlikovati med dobrimi in slabimi možnostmi. Principi sodbe so pogoj pozitivne vizije in nove strategije človeštva.


Začetna termina, ki jih navajam tokrat, opredeljujeta novoletno željo, to sta univerzalnost in enakost.
Pri tem mora enakost obstajati skupaj z vsemi različnostmi, saj v resnici enakost ni v nasprotju z drugačnostjo. Enakost mora biti dialektika razlik in različnosti. Univerzalnost mora zaščititi razlike, saj smo kljub drugačnosti na koncu vsi del enega človeštva. Kult identitet, v katerega danes večina ljudi tako močno verjame, namreč ni naravni zakon. In zakaj bi se morali ločevati (se ve, da gre za distribucijo kapitala) po nacionalnosti, rasi, religiji itd. Zgodovina je pokazala, da so bile vse vojne  storjene v imenu identitet. Badiou definira politiko kot nekaj, kar je na strani univerzalnosti, ki sprejema vse figure identitete brez, da bi bile te ovira enakosti in univerzalnosti.

Prav tako ni nobene nujnosti, da mora biti socialno življenje organizirano okoli privatne lastnine in neenakosti. To je danes nemogoča trditev, saj propaganda nenehno pripoveduje, da druge poti preprosto ni.

Naslednji princip, ki nima nobene nujne osnove, je delitev dela na intelektualno kreacijo in manjvredno ročno delo, ki je sicer pomembna za splošno eksistenčno preživetje. In na koncu, zakaj mora država delovati kot ločena moč ali oblast ter oboroževanje. Zakaj se o tistem, kar se tiče ljudi in njihovega življenja ne oblikuje skozi diskusijo, proste asociacije med temi istimi ljudmi?

Seveda pa ta isti sistem ne more predlagati zares novih idej. Potrebno bi bilo ustvariti prostor zunaj sistema kot trenutno obstaja in kraje zunaj moči. Ti drugi kraji morajo biti v stalnem kontaktu z organizacijo, ki bo tako skrbela za spomin gibanj, razmišljanj, diskusij in stabilnosti pri uveljavljanju sprememb.

Za novo leto bo zato pomembna kreacija novih, alternativnih krajev izven utečenih sistemov, ki bodo omogočili potrjevanje nove vizije prihodnosti. Na začetku gre namreč za odločitev za netrivialno izbiro. Za izbiro revolucije, ki lahko pomeni zgolj procese, ki sledijo univerzalnim principom.


V novem letu zato želim vsem, da prepoznajo, da vselej že so izven vseh sistemov, vseh kolektivov in idej, da preprosto so v tem eno. To je vse za letos.