Platon o zdravem življenju
S to objavo začenjam prvi zapis v seriji objav, ki se bodo dotikale človekovega zdravja. Predstavil bom samo nekatere poudarke in raziskave, ki jih je vredno razumeti in vključiti v vsakdan. Zdravje je namreč temelj, ki nam omogoča, da bi v življenju sploh lahko kaj naredili. Tokrat pa o temi, ki je zapisana v naslovu.
V bogatem svetu mrgoli reklam za naravna zdravila, prehrambene izdelke, probiotike ter ostale dodatke. Ob tem jih spremljajo celodnevne tv oddaje in internetni članki polni kopice nasvetov, kaj mislijo lokalni strokovnjaki, kako se zdravo prehranjevati in kateri dieti slediti. Pri tem se ali pa se tudi ne sklicujejo na znanstvene raziskave. Srečamo tudi vernike, ki slepo zagovarjajo svoje, zdaj ene potem druge diete. Na zmote pa niso imune niti uradne smernice, ki imajo morda prav, v nekaterih delih, pa vendar se motijo, saj so ostale nasvete že zdavnaj zavrgli z raziskavami. Poleg nehotenih in simptomatičnih zmot, je med njimi veliko namernih lažnivcev, ki služijo z zavajanjem. Vsekakor pa imajo od iluzij koristi ne samo posamezniki, ampak cele industrije, zato sprememb ni pričakovati.
Znanstvene raziskave, ki jih je sicer treba spremljati vsak dan, bi v principu lahko brali vsi, a bi se morali podučiti o temeljih stroke in znanstvenega razmišljanja, da bi jih lahko znali presojati. Vse skupaj pa bi morali razumeli tudi v perspektivi z drugimi področji vednosti. Upoštevati bi jih morali tudi takrat, ko bi bile te v nasprotju z našimi željami. Tiste bi morali brati še najbolj natančno.
Obstaja torej razlika med videzom, ki si ga želimo, in resnico, do katere se lahko dokopljemo, če smo pripravljeni vsako trditev tudi preveriti. To pa smo dolžni narediti še posebej takrat, ko prihajajo besede iz naših ust in ne samo, ko prehitro verjamemo smetem, ki nam jih prodajajo.
V tej opisani množici nasvetov za zdrav način življenja ne boste nikoli naleteli na Platona. Morda na Hipokrat, da bi vam povedali, da ima hrana, ki jo uživamo učinke na telo. A kaj ima Platon pri vsem tem? Veliko.
Razmišljanje filozofa je boljše, kot razmišljanje tistih, ki pravijo, da ni dobro preveč razmišljati. Verjetno bi se strinjali, da ni dobro niti normalno razmišljati, šušmarji bi namreč bili najbolj zadovoljni, če sploh ne bi razmišljali, da bi jim slepo verjeli in kupovali njihove čudežne izdelke.
Za začetek naj citiram odlomek, ki ga najdemo v drugi knjigi Države, kjer je govora o razkošni državi:
"Vsekakor je treba potem državo povečati; tista prvotna, zdrava ne zadostuje več, temveč jo je treba dopolniti z množico ljudi, ki ne služijo več z nujnimi potrebam države; sem sodijo lovci in številni posnemajoči umetniki, taki, ki se ukvarjajo z oblikami in barvami in taki, ki se posvečajo muzičnim umetnostim, kakor so pesniki in njihovi pomočniki, rapsodi in gledališki igralci, plesalci, vodje gledališč in izdelovalci umetnoobrtnih predmetov, zlati ženskega nakita. Potrebna pa je še vrsta drugih delovnih moči, kakor so na primer vzgojitelji, dojilje, strežnice, hišne, frizerji, dalje kuharji za mesne močnate jedi. ali ne? Potrebni so tudi svinjski pastirji, ki jih v naši prejšnji državi ni bilo; v tej državi pa potrebujejo svinje in vse druge domače živeli, da si lahko vsakdo izbere meso po svoji volji. Je tako?
Brez dvoma.
Pri takem načinu življenja bodo tudi zdravniki mnoge pogosteje potrebovali kakor prej.
Vsekakor. " (str. 56)
Platonu je bilo popolnoma jasno, da na vedenje ljudi v veliki meri vpliva delovanje družbenega sveta. Bolezni zato niso samo problem posameznikov, ampak so sociološki problem, saj oblike družbene ureditve in organiziranja narekujejo življenjski stil ljudi. Nekatere bolezni, predvsem tiste, ki so vezane na življenjski stil, se zato danes razvrščajo v velike epidemije, ki jih prej v zgodovini niso poznali. Vse to je zelo logično, pa vendar veliko ljudi še vedno ne razume, da so naša telesa in bolezni, ki jih prizadenejo učinek številnih procesov in praks, med drugim pa tudi odločitev, ki se sprejemajo drugje. Brez substantivne racionalnosti pa jim le mirno sledimo tudi takrat, ko bi bilo v našem najboljšem interesu, da jim ne.
Šele zatem lahko pogledamo osebne specifike, ki človeku dodatno onemogočajo spremembe. Reševanje epidemije zahodnih kroničnih bolezni ne bo rešilo neprestano partikularno zdravljenje in lajšanje simptomov posameznikov, saj je to le krpanje starega in puščajočega jezu, temveč šele resne sistemske spremembe. Pa vendar lahko posameznik pri sebi tudi veliko spremeni.
Ni res, da je popolnoma nemočen, kot ni res, da vse leži na njegovih plečih. Hujšanje na primer zato ni stvar svobodne in močne volje, ampak pomeni upor, da bi spremenili družbeno in tudi družinsko življenje. Predvsem pa je legitimna želja posameznikov, da bi živeli tako, da se zares počutijo dobro. Ne pa, da žalostno bolehajo. Tudi to propaganda s pridom izkorišča, ko jim ponuja diete, v nekaterih primerih pa celo sili ljudi, da sledijo in zasledujejo norim predpisanim podobam lepote, ki jih ni mogoče doseči. Ne eno in ne drugo nam ne more biti v merilo, zato bi se morali predvsem zanesti na znanost. Ob gori nasvetov, pa četudi s sklicevanjem na znanost, moramo dobro razumeti in razmisliti o strukturah znanja in o tem, kaj zares vemo o delovanju družbenega sveta. Resno spreminjanje je zahtevno, saj potrebuje razumevanje splošnih cilje, ki jim velikokrat sledimo zgolj nezavedno.
Platon je šele začetek, saj so se družbe skozi zgodovino do danes zelo spremenile. A bistvo nastanka države ostaja še vedno pravičnost, saj je prvotno, kot pravi Platon, nastala država za soljudi. Edino pravična država bi lahko priskrbela pomoč ljudem v stiski.
"Tako se ljudje, ko potrebujejo pomoč, obračajo drug na drugega, zdaj za to, zdaj za eno; in ker imajo raznotere potrebe, se združijo v naselbine kot soobčani, pripravljeni drug drugemu pomagati; to naselbinsko skupnost imenujemo mesto-država; ali ne? (str. 51)
Danes še toliko bolj, saj stari načini življenja v divjini preprosto niso več mogoči, kot to lepo prikazuje film Leave no Trace (Debra Granik, 2018). Država lahko in tudi mora poskrbeti za posameznika, da mu omogoči službo, stanovanje, obleke, hrano in vse osnove, ki jih zares potrebuje v življenju 21. stoletja.
Razmišljanje o zdravem načinu življenja je zato tudi odgovarjanje na vprašanje pravičnosti - zakaj je dobra ter zakaj jo potrebujemo (str. 49).
Kapitalizem namreč še zdaleč ni sistem, ki skrbi za človekove potrebe. Če bi bilo to res, ne bi bilo lačnih otrok in brezdomnih ljudi. To kar počne kapitalizem je, da ustvarja želje in nekaterim jih izpolnjuje - tistim, ki imajo kapital. Vsi ostali, ki denarja nimajo, so zavrženi in prepuščeni bridkemu naključju.
V bogatem svetu mrgoli reklam za naravna zdravila, prehrambene izdelke, probiotike ter ostale dodatke. Ob tem jih spremljajo celodnevne tv oddaje in internetni članki polni kopice nasvetov, kaj mislijo lokalni strokovnjaki, kako se zdravo prehranjevati in kateri dieti slediti. Pri tem se ali pa se tudi ne sklicujejo na znanstvene raziskave. Srečamo tudi vernike, ki slepo zagovarjajo svoje, zdaj ene potem druge diete. Na zmote pa niso imune niti uradne smernice, ki imajo morda prav, v nekaterih delih, pa vendar se motijo, saj so ostale nasvete že zdavnaj zavrgli z raziskavami. Poleg nehotenih in simptomatičnih zmot, je med njimi veliko namernih lažnivcev, ki služijo z zavajanjem. Vsekakor pa imajo od iluzij koristi ne samo posamezniki, ampak cele industrije, zato sprememb ni pričakovati.
Znanstvene raziskave, ki jih je sicer treba spremljati vsak dan, bi v principu lahko brali vsi, a bi se morali podučiti o temeljih stroke in znanstvenega razmišljanja, da bi jih lahko znali presojati. Vse skupaj pa bi morali razumeli tudi v perspektivi z drugimi področji vednosti. Upoštevati bi jih morali tudi takrat, ko bi bile te v nasprotju z našimi željami. Tiste bi morali brati še najbolj natančno.
Obstaja torej razlika med videzom, ki si ga želimo, in resnico, do katere se lahko dokopljemo, če smo pripravljeni vsako trditev tudi preveriti. To pa smo dolžni narediti še posebej takrat, ko prihajajo besede iz naših ust in ne samo, ko prehitro verjamemo smetem, ki nam jih prodajajo.
V tej opisani množici nasvetov za zdrav način življenja ne boste nikoli naleteli na Platona. Morda na Hipokrat, da bi vam povedali, da ima hrana, ki jo uživamo učinke na telo. A kaj ima Platon pri vsem tem? Veliko.
Razmišljanje filozofa je boljše, kot razmišljanje tistih, ki pravijo, da ni dobro preveč razmišljati. Verjetno bi se strinjali, da ni dobro niti normalno razmišljati, šušmarji bi namreč bili najbolj zadovoljni, če sploh ne bi razmišljali, da bi jim slepo verjeli in kupovali njihove čudežne izdelke.
Za začetek naj citiram odlomek, ki ga najdemo v drugi knjigi Države, kjer je govora o razkošni državi:
"Vsekakor je treba potem državo povečati; tista prvotna, zdrava ne zadostuje več, temveč jo je treba dopolniti z množico ljudi, ki ne služijo več z nujnimi potrebam države; sem sodijo lovci in številni posnemajoči umetniki, taki, ki se ukvarjajo z oblikami in barvami in taki, ki se posvečajo muzičnim umetnostim, kakor so pesniki in njihovi pomočniki, rapsodi in gledališki igralci, plesalci, vodje gledališč in izdelovalci umetnoobrtnih predmetov, zlati ženskega nakita. Potrebna pa je še vrsta drugih delovnih moči, kakor so na primer vzgojitelji, dojilje, strežnice, hišne, frizerji, dalje kuharji za mesne močnate jedi. ali ne? Potrebni so tudi svinjski pastirji, ki jih v naši prejšnji državi ni bilo; v tej državi pa potrebujejo svinje in vse druge domače živeli, da si lahko vsakdo izbere meso po svoji volji. Je tako?
Brez dvoma.
Pri takem načinu življenja bodo tudi zdravniki mnoge pogosteje potrebovali kakor prej.
Vsekakor. " (str. 56)
Platonu je bilo popolnoma jasno, da na vedenje ljudi v veliki meri vpliva delovanje družbenega sveta. Bolezni zato niso samo problem posameznikov, ampak so sociološki problem, saj oblike družbene ureditve in organiziranja narekujejo življenjski stil ljudi. Nekatere bolezni, predvsem tiste, ki so vezane na življenjski stil, se zato danes razvrščajo v velike epidemije, ki jih prej v zgodovini niso poznali. Vse to je zelo logično, pa vendar veliko ljudi še vedno ne razume, da so naša telesa in bolezni, ki jih prizadenejo učinek številnih procesov in praks, med drugim pa tudi odločitev, ki se sprejemajo drugje. Brez substantivne racionalnosti pa jim le mirno sledimo tudi takrat, ko bi bilo v našem najboljšem interesu, da jim ne.
Šele zatem lahko pogledamo osebne specifike, ki človeku dodatno onemogočajo spremembe. Reševanje epidemije zahodnih kroničnih bolezni ne bo rešilo neprestano partikularno zdravljenje in lajšanje simptomov posameznikov, saj je to le krpanje starega in puščajočega jezu, temveč šele resne sistemske spremembe. Pa vendar lahko posameznik pri sebi tudi veliko spremeni.
Ni res, da je popolnoma nemočen, kot ni res, da vse leži na njegovih plečih. Hujšanje na primer zato ni stvar svobodne in močne volje, ampak pomeni upor, da bi spremenili družbeno in tudi družinsko življenje. Predvsem pa je legitimna želja posameznikov, da bi živeli tako, da se zares počutijo dobro. Ne pa, da žalostno bolehajo. Tudi to propaganda s pridom izkorišča, ko jim ponuja diete, v nekaterih primerih pa celo sili ljudi, da sledijo in zasledujejo norim predpisanim podobam lepote, ki jih ni mogoče doseči. Ne eno in ne drugo nam ne more biti v merilo, zato bi se morali predvsem zanesti na znanost. Ob gori nasvetov, pa četudi s sklicevanjem na znanost, moramo dobro razumeti in razmisliti o strukturah znanja in o tem, kaj zares vemo o delovanju družbenega sveta. Resno spreminjanje je zahtevno, saj potrebuje razumevanje splošnih cilje, ki jim velikokrat sledimo zgolj nezavedno.
Platon je šele začetek, saj so se družbe skozi zgodovino do danes zelo spremenile. A bistvo nastanka države ostaja še vedno pravičnost, saj je prvotno, kot pravi Platon, nastala država za soljudi. Edino pravična država bi lahko priskrbela pomoč ljudem v stiski.
"Tako se ljudje, ko potrebujejo pomoč, obračajo drug na drugega, zdaj za to, zdaj za eno; in ker imajo raznotere potrebe, se združijo v naselbine kot soobčani, pripravljeni drug drugemu pomagati; to naselbinsko skupnost imenujemo mesto-država; ali ne? (str. 51)
Danes še toliko bolj, saj stari načini življenja v divjini preprosto niso več mogoči, kot to lepo prikazuje film Leave no Trace (Debra Granik, 2018). Država lahko in tudi mora poskrbeti za posameznika, da mu omogoči službo, stanovanje, obleke, hrano in vse osnove, ki jih zares potrebuje v življenju 21. stoletja.
Razmišljanje o zdravem načinu življenja je zato tudi odgovarjanje na vprašanje pravičnosti - zakaj je dobra ter zakaj jo potrebujemo (str. 49).
Kapitalizem namreč še zdaleč ni sistem, ki skrbi za človekove potrebe. Če bi bilo to res, ne bi bilo lačnih otrok in brezdomnih ljudi. To kar počne kapitalizem je, da ustvarja želje in nekaterim jih izpolnjuje - tistim, ki imajo kapital. Vsi ostali, ki denarja nimajo, so zavrženi in prepuščeni bridkemu naključju.
Komentarji
Objavite komentar