O pozornosti

Zadnjič sem želel napisati nekaj bolj slikovitega o pogojih svobode in o čisti misli, ki je sicer filozofski koncept. Danes pa nadaljujem o propagandi in zavesti. Lahko rečemo, da obstajata vsaj dve obliki pozornosti. Prva je vsakdanja omejena pozornost, ki je ponavljajoča pozornost na kamenček v čevlju, zaradi katerega spregledamo vse ostale čutne možnosti. Druga oblika je pozornost o sami pozornosti. Preprosto rečeno: svojo pozornost lahko uporabljamo tako, da postajamo pozorni na kaj in na kako smo pozorni. Tudi na to kako smo pozorni na pozornost druge osebe in to kako je (ali ni) ona pozorna na našo pozornost. Dinamika med njima lahko postaja vse pozornejša.

Vse skupaj je pomembno, ker ne želimo biti zavedeni s propagando, ki poskuša ujeti našo pozornost na primer z razvpitimi in zabavnimi podobami, ki premikajo meje, denarnimi obljubami, blazno uspešnimi kulti osebnosti, s prisiljeno pozitivnostjo, z vso politično navlako, z vitalnim zdravjem in še in še.

Ko prepoznamo označevalce (usmerjevalce pozornosti), ki so slabi, se zato lahko preusmerimo na dobre. V nadaljevanju pa vedno natančneje razločujemo in odkrivamo nianse sveta. Realnost je ena, a izredno bogata, čeravno jo lahko skrčimo na slabe in omejene razsežnosti. Vsakič ko gledamo umetnine, ko teče zanimiv pogovor in vsakič ko beremo že usmerjamo in treniramo pozornost, zato je dobro še več brati, več se pogovarjati in bolj natančno razmišljati o umetnosti. Z vsako čutno instanco ostrimo pozornost, da bi videli čistejše. Naloga je zelo zahtevna in dolgotrajna. Ko vse to počnemo, se učimo in konstruiramo vse boljše koncepte, ki nam omogočajo, da vidimo in slišimo bolj natančno kot prej. A kaj ko ljudem vse to prevečkrat onemogočajo prav druge pozornosti, mislim na borbo za golo preživetje.

Zato je pomembno na kaj, zaradi tv propagande, nismo pozorni. Ko reklamirajo šnicle in dalje tablete za prostato, lahko hitro uporabimo internet in odkrijemo, da eno vodi v drugo in da je boljše, če odstranimo eno, saj bomo najverjetneje preprečili tudi drugo. Lahko pa preprosto kupujemo prvo in se tolažimo, da je še dobro, da imamo še nekaj časa preden nastopijo težave.

In o čem po TV ne bodo govorili, pa bi lahko? Ter o čem bi se lahko vsak dan pogovarjali, brali, gledali, poslušali, raziskovali in razmišljali pa ne. Glede na polnost sveta nimam skrbi, da bi materiala lahko zmanjkalo. Priložnosti za nove oblike razumevanja je neskončno.

Tako iz glave pa zapisujem le nekaj označevalcev, ki lahko usmerjajo potencialnega bralca k raziskovanju tega, kar morda nevede dnevno vnaša v telo in rajši ne bi! To so: titanov dioksid, folna kislina, fosfati (kaj je FGF23?) in natrijev glutaminat. Nič novega, a to samo potrjuje, da je pomembno to, kar je odsotno. O tem pa naj spregovori nekdo drug.