Pisane topike

Sem mlad, ne spet tako zelo, ampak še vedno mlad. Mladost nam, kot pravi Alain Badiou, nudi dve nevarni poti, dve strasti, čeprav ni nujno, da to prepoznamo. Prva je strast nemediiranega, intenzivnosti čutnega življenja in druga je strast odlašanja in odrekanja, da bi si zagotovili udobje uspeha in varno življenje. Eno vodi v nihilizem, drugo v rigidno podpiranje obstoječih struktur moči. Za mladega človeka, pravi Badiou, je zato pomembna predvsem pozornost na znake, da se bo zgodilo nekaj drugačnega, kot to, kar je. Da bi jih opazili, moramo biti skrbni in metodično slediti, kaj se dogaja v obširnem svetu. Obstaja tudi to, kar znamo in česar smo sposobni. Tu pa so še stvari za katere ne vemo, da jih zmoremo. Biti del Ideje pomeni odkrivati sposobnosti v sebi, za katere nismo vedeli, da jih lahko odkrijemo. Morda se komu zdi zanimivo, da še vedno berem to, o čemer sem govoril kakšne tri leta nazaj, čeprav sem, gledano v pravilni perspektivi, brati začel šele pred kratk...

Poletne tv bučke, kljub ekstremnim vremenskim pogojem, še vedno rastejo. To so bučke paradoksa in paradoksov vsakdanjega življenja. In ker se nenehno ponavljajo lahko sklepamo, da so simptomi določene strukture, plodne sestave tal, ki jih nenehno hrani. Z njimi pa se hranijo tudi druge bučke, ker so bučkožere, kot so ljudožeri lahko tudi ljudje. V to jih prisili huda lakota. In ker zadeve lahko postanejo hitro odvratne, še posebej v soparni vročini, bi bilo treba spet izumiti naravne hladilnike. V Sloveniji tja včasih položijo tudi kakšno roko punce, medtem ko kak drug družinski član čisti kuhinjo. Hladilniki so vsekakor koristni. A zaenkrat edino fotosinteza spreminja toplogredni ogljikov dioksid v kisik. Kakšna bučka je bila torej izgovorjena na ravni besed? Si stara mama, ko končno prideš vsa izmučena domov je zunaj že mimo najhujša vročina. Še vedno pa je glasno, ker sosed žaga smreke, zato hitro zapreš okno. Tudi zaradi mrčesa, ki se je prikradel v shrambo. Prižgeš...

Najprej nekaj besed o karizmatičnosti, sledi moj komentar o dvoboju med Slavoj Žižkom in Jordan B. Petersonom. Priljubljeni politiki, mnenjski voditelji, duhovni trenerji, motivatorji, biznis trendseterji in drugi zabavljači niso zvezdniki zato, ker naj bi imeli neverjetno karizmo. Ljudje sicer pravijo, da jo imajo, da brez poslušanja njihovega glasu ne morejo zaspati, si oddahniti ali živeti; pravijo, da je nekaj čisto drugega biti ob njih, jih videti v živo, začutiti njihov pogled in zvočno valovanje, ki se širi iz njihovih glasilk. Morda je tudi res, vendar razlage o čustvenih povezavah lahko razširimo. Popularnost mnenjskih voditeljev je najprej in veliko bolj povezano s področji, ki ljudi zanimajo. Zanimanje pa je skupinski pojav, ki ga oblikujejo tudi trendi - spremembe, ki lahko dosežejo celo zelo velike in hitre obrate, revolucije. Ali pa so zgolj enodnevne površinske modne muhe oz. kaprice (fads). Eno in drugo se širi z memi oz. z nepopolnimi kopijami, ki jih razume vsak d...

S to objavo začenjam prvi zapis v seriji objav, ki se bodo dotikale človekovega zdravja. Predstavil bom samo nekatere poudarke in raziskave, ki jih je vredno razumeti in vključiti v vsakdan. Zdravje je namreč temelj, ki nam omogoča, da bi v življenju sploh lahko kaj naredili. Tokrat pa o temi, ki je zapisana v naslovu. V bogatem svetu mrgoli reklam za naravna zdravila, prehrambene izdelke, probiotike ter ostale dodatke. Ob tem jih spremljajo celodnevne tv oddaje in internetni članki polni kopice nasvetov, kaj mislijo lokalni strokovnjaki, kako se zdravo prehranjevati in kateri dieti slediti. Pri tem se ali pa se tudi ne sklicujejo na znanstvene raziskave. Srečamo tudi vernike, ki slepo zagovarjajo svoje, zdaj ene potem druge diete. Na zmote pa niso imune niti uradne smernice, ki imajo morda prav, v nekaterih delih, pa vendar se motijo, saj so ostale nasvete že zdavnaj zavrgli z raziskavami. Poleg nehotenih in simptomatičnih zmot, je med njimi veliko namernih lažnivcev, ki služijo...

Filozofija ni neskončno spraševanje, kaj je smisel življenja, ni potapljanje v knjige ali impulzivno iskanje odgovorov na vprašanja podobne vrste. Slišal sem celo, da se je takšno spraševanje v nekih zgodbah končalo tudi s samomorom. Seveda ni pametno prehitro povezovati vzorcev, ker nočemo biti vraževerni. Filozofija ni niti odsotnost zanimanja za probleme ali za stare knjige, saj da je pomembno brezglavo živeti. Nič od tega ni, pa čeprav si o njej lahko mislimo eno ali drugo. Filozofija namreč nastaja ravno v stiku z življenjem, natanko ko se prebuja v mraku. Za razliko od ostalih dejavnosti, ni niti odgovarjanje na to, kar nam ponuja življenje. Ker ni odgovarjanje nam zato ne more ponuditi odgovorov na vprašanja kot so: kaj je smisel življenja, kako biti srečen, kako zadovoljen, kako se obnašati, kaj narediti, kako napredovati in biti uspešen itd. Filozofija je najprej čudenje nad tem, kako nismo videli tega kar je, saj vemo vedno hkrati nekaj preveč. Ko torej kd...