O kreativnem opazovanju

Ustvarjalnost je v grobem povezana z različnimi pomeni novosti. Je v najtesnejši povezavi z idejo vpogleda, ki jo je Henri Poincaré opisal kot "nenadno osvetlitev" - mitsko Eureko! Trenutek, ki je produkt nezavednega kombinatornega proces, razkrije "nesluteno sorodstvo med dejstvi, ki so že dolgo znana, vendar se napačno verjame, da so si med seboj tuja."

Kreativno razmišljanje je v tem smislu nepričakovano povezovanje med elementi, s katerimi situacijo uvidimo v novi luči. Cilj razmišljanja je tako videti drugače, kar pa je mogoče šele, ko z zaustavitvijo navajenih načinov gledanja presežemo predsodke vsakdanjih interpretacij. Zahteva odpovedovanje preteklim izkušnjam, pomenom, ki se vsiljujejo na trenutno simulacijo. Kreativnost je zmožnost usmerjanje misli in reševanja problemov na nove, nepredvidene načine.

Do odkritij in novih izumov pogosto pripelje kreativno razmišljanje, ki so ga gestalt psihologi poimenovali produktivno mišljenje. Kot je trdil Wertheimer (1959) ta omogoča posameznikom, da v danih elementih uspejo prepoznati nekonvencionalne lastnosti in si jih zamisliti v novih drugačnih vlogah in perspektivah. Kreativno razmišlja deluje kot akt prestrukturiranja, ki predstavlja (a) preoblikovanje zornega kota, s katerega se analizira stanje; (b) reorganizacijo razpoložljivih informacijskih podatkov; (c) odkrivanje novih razmerij in (d) prepoznavanje novih funkcij razpoložljivega materiala.

Ustvarjalnost tako, glede na vrste psiholoških procesov, ki so vključeni v ustvarjanje nove ideje, razvrščamo v tri kategorije: kombinirano, raziskovalno ali transformacijsko.  

Kombinacijska ustvarjalnost vključuje ustvarjanje neznanih kombinacij znanih idej. Na splošno povzroči »statistično« obliko presenečenja. Za razliko od kombinirane ustvarjalnosti pa sta raziskovalna in transformacijska  utemeljena v predhodno obstoječem in kulturno sprejetem strukturiranem slogu razmišljanja ali »konceptualnem prostoru«. Raziskovalno ustvarjanje deluje znotraj obstoječih pravil ali konvencij, vendar nas privede do novih struktur, ki so ali niso bila pred raziskovanjem uresničena. Medtem ko je transformacijska ustvarjalnost najbolj presenetljiva. Vodi do  "nemogočega" presenečenja, pri čemer se ideja ne zdi le nova ali čudna, ampak nemogoča. Pojav šokantno preoblikuje celotno polje konceptualnega prostora, s čimer omogoči ustvariti strukture, ki jih prej preprosto ni bilo mogoče misliti. Kreativnost v tem smislu pomeni spremembo, ki s preoblikovanjem celotnega konceptualnega polja vzpostavi nove horizonte delovanja in ustvarjanja. Kombinirano in raziskovalno ustvarjanje spadata v kategorijo semantičnih sprememb, medtem ko transformacijska ustvarjalnost v kategorijo paradigmatskih spremembe.

Ta "nemogoči" dogodek se ne zgodi nenadoma, ampak skozi počasno modifikacijo vseh elementov v polju. Proces modifikacije je proces evolucije, ki je polna stran poti, neuspelih poskusov, mutacij zapisa. Je selekcija variacije, nenehna rekombinacija, primerjanje in razlikovanje. Pred tem nove ideje stroko vzeto ni bilo, saj se je pojavil zgolj razcep ali praznina, torej, zgolj možnost, da se zgodi. Dogodek, ki požene preobrazbo polja, reorganizira in ustoliči nova pravila igre. Razcep, ki je hkrati izguba in presežek, deluje kot kamenček v kolesju utečenega sistema in je povod za kreativno preoblikovanje, v katerem reflektiramo vsak element posebej, da bi ga integrirali v sistem. Dogodek, ki pride od zunaj prekine repeticijo in spodbudi reartikulacijo vsakega elementa posebej. 

Na opisani dogodek vselej lahko računamo, saj so sistemi inherentno nestabilni, v njih vedno obstajajo neintegrirani elementi, ki so proizvod entropije (manjkajoče informacije), izgube, prelamljanja. Opis diskurza je zato vedno opis dveh diskurzov, natančneje, njune interakcije in korelacije. In prav v vmesnih prostorih (ekotomih), kjer poteka rob kaosa, je prostor največjih priložnosti, a tudi največjega tveganja. V procesu tako poteka spiralna linija med ustvarjalnostjo, učinkovitostjo in tesnobo, ki jo prinaša negotovost. Ker je neznano pogoj novega, je poleg odprtosti potreben tudi pogum in zmožnost, da se usidramo v nečem trdnem. Tukaj pa nastopi problem.

Preseganje normalnega brez dostopa do občutka identitete, ki presega ego, lahko namreč pahne človeka v jamo norosti, v kateri izgubi moč sporazumevanja. Zato je potrebna stabilizacija v ontološki varnosti, o kateri sem že pisal. Danes pa se jo lotim drugače. Ustvarjalec ima zaradi dvoumne strukture biti-v-svetu, nenehno na voljo dve vlogi: ali biti potopljen v svet ali biti odmaknjen opazovalec. Obvladati ustvarjalnosti zato pomeni nenehno zavedanje dvoumnosti, zaradi, katere smo ves čas tudi opazovalci ustvarjanja. Opazovati lastno produktivno mišljenje pomeni orientiranje kreativnost, ki se lahko v svojem zatopljenem procesu popolnoma izgubi. Obvladovanje pozornosti, ki sicer ustvarja svet, saj je zaznava pred mišljenjem, lahko preusmeri to neverjetno moč kreativne energije. V tem smislu je opazovanje bolj temeljna stopnja ustvarjalnosti, kajti edino pozornost lahko prekine in preusmeri razmišljanje. Kreativnost opazovanja pomeni sledenje intenci percepcije, ki udejani novo percepcijo.

Naj na koncu zapišem še zadnji model kreativnosti (Widening, Connecting, Reorganising), ki vse naštete dimenzije zaobjame: razširitev, povezovanje in reorganizacijo.

1.  Razširitev: opazovanje je prekinitev in razširitev trivialnega mišljenja

• Kreativno opazovanje: skeniranje in opazovanje celotnega spektra informacij
• senzibilnost za estetiko obrobnega, opaziti omejitve in skrite aspekte
• preokvirjanje problema in preusmeritev pozornosti
• igriva odprtost za novo zaznavo in novo mišljenje

2. Povezovanje: semantične spremembe

• Kombinacijska kreativnost: postopno metonimično povezovanje (horizontalne verige)
• Raziskovalna kreativnost temelji na metaforičnih analogijah (vertikalne): povezuje nasprotne kategorije, razvija skrite, še neuresničene implikacije, vodi do vpogleda.
• še vedno sledimo določenim pravilom povezovanja in paradigme

3. Reorganizacija: paradigmatska sprememba

• transformacijska kreativnost: reorganizacija celotnega konceptualnega polja, ko se vsak element reartikulira v povezavi z razcepom, ki se pojavi v polju vednosti, vzpostavi nova pravila igre
• zavzamemo novo perspektivo/točko pogleda, vidimo v novi luči
• uporaba inverzije, vprašanj, imaginacij, vodi do novega bistva

 

Literatura:

• Enhancing Creativity Through Story-Telling: Innovative Training Programs for School Settings, ed.Alessandro Antonietti, Paola Pizzingrilli, Chiara Valenti
• Neuroscience of Creativity, ed. Oshin Vartanian, Adam S. Bristo , James C. Kaufman 
• Political Truth in the Age of Populism, Leon Brenner: https://www.youtube.com/watch?v=GkpkpeIvjV4&t=4571s
• Deviate: The Science of Seeing Differently, Beau Lotto