Potuje sosed po vesolju

Potuje nekaj, nekje po skrivnostni topologiji pomenov.

Kaj potuje in kaj je skrivnostna topologija, ki jo nekateri celo slutijo, a ne morejo zgrabiti s svojimi mislimi, ker je njihova misel namreč odvisna od topologije. To pa se morda lahko tudi obrne, da misli spremenijo pokrajino pomenov, ker pokrajina misli z nami. Brez nas ne bi obstajala. Torej ni tako skrivnostna, da bi jo imenovali kolektivna podzavest, kjer se zbirajo črni oblaki in od koder izvirajo univerzalni stereotipi, ups, hočem reči arhetipi. Ideje, kot so arhetipi namreč niso biološko vpisane v naše možgane, kot ne obstajajo predeli za tipična čustva in ne zverinski limbični sistem iz pradavnine ala triune brain.

Ali se potem od tam res ne izraža človekov nezavedni jaz? Tisti jaz, ki išče ekspre-sijo za svojo depre-sijo? Morda sedi tam le podzavestni jaz, ki brezpogojno sprejema impre-sijo. Ta pa vpliva nanj tako, da kupi najnovejšo salamo. Sveže zaklano in dobro ubrano, posušeno na burji in s soljo za-večno nasičeno ter zamaščeno. Impresionistični jaz, ki na sončen pomladen dan občuduje sosedove prometne znake - njihovo leskatejočo teksturo na dolgi oguljeni smreki z zelenim vrhom. Prometne table, 20, 30, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100, odštevajo njihove bežne utrinke mladosti. Odsevajo njihov impresionistični jaz, ki je kot spekularna površina ogledala. Obesili so tudi majico, ki so jo nekdaj nosili, ko trebušček še ni oviral njene nošnje. Ali, obesili bi najverjetneje svoje mošnje in to ne zato, ker bi obstajala arhetipična tradicija kolov in nataknjenih glav. Fiksna tradicija, ki je Edina in je Eno-pravilna. Obesili bi jo, da bi komunicirali z drugimi! Da bi nekaj sporočali, kot so oni videli isto pri sosedih - torej posnemajo in se umeščajo nekam na topografiji odnosov. Odnosi nosijo pomene, zato bi jih lahko vprašali: kaj pomeni znak na oguljeni smreki? Odgovor bi bil zelo zanimiv.

Ko torej jaz reflektira lastno starost, lastno identiteto v očeh drugih - prevzema tujo kot lastno. Prostovoljno prevzema jezik sosedov in v njem išče potrditev v skupnosti vasi.

Skrivnostna topologija se tako širi preko jezika, ki ni samo besedni, ampak je sistem razlik med označevalci. Kaj pa se dogaja s pomeni? Vedno znova se dogaja to, da ljudje prevzemajo besede, ne pa ideje. Uporabljajo besede za katere ne vedo kaj pomenijo. Tuje besede, ki se jim zdijo privlačne, zanimive ali intelektualne. Takšne kot bi radi bili v očeh vaške topogragije.
Idej pa ni možno kar prevzeti, ampak jih je možno le z raziskovanjem ustvarjati. Potrebno se je potruditi.
‎Lotiti se preiskovanja življenja besed, spoznati njihovo preteklost in dekonstruirati lastno razumevanje samoumnevnega. Spoznati vsakdanje besede, ki jih uporabljamo kot lastne, ko pa te v resnici uporabljajo nas.

Tudi takrat ko se zgodi nekaj nam vnaprej pričakovanega - ko vnaprej stistnemo zobe, udarimo in mislimo, da vemo kaj misli drugi. Ko pa nevemo niti kaj mislimo sami. Zato mi postane prav slabo ko vidim vse več Eno-istega, zdaj pa še pred domačim pragom, ko se mi pogled usmeri tja v daljavo v pločevino na kolu, ki je brez kreativnosti in brez življenja.

Alternativa