Gospa na izobraževanju

Že dolgo časa nisem nič napisal, kar pomeni, da je že čas za malo zabave.
Pri nas so javni zavodi polni strokovnjakov z dvojnimi doktorati. Kot je navadno za tukaj, pa imajo sodelavci med sabo ne najboljše odnose. Zato vabijo druge strokovnjake, da bi jim predavali, kako jih izboljšati. Tako na primer pride gospa z veliko znanja in jim reče:
"Na svetu obstajajo samo 4 jasno določene kategorije ljudi. Vi spodaj, moji priljubljeni poslušalci, povejte mi kam spadate? Kategorije so naslednje ali ste kolerik, depresivc, žolčnik in pa blatnik."
30 let starejša gospa v publiki vpraša:"Spoštovana, predavateljica! Jaz menim, da sem nekje vmes. Torej blatno-depresivni žolč z občasno kolero."
Gospa Žolčnik ji odogovori: "To ni mogoče, vi ste v svoji naravi samo ena kategorija. Vse to kar govorite. Pa to je noro! (prijazen nasmeh). Sej vem.... Tako so vas naučili! Hoteli so vas spremeniti. To niste vi, prava Vi, gospa, gospa. Vi ste....."
gospa dokončna stavek: "Gospa Nered, sem. Tako so mi dali ime."
Gospa Žolčnik nadaljuje: "sedaj se bomo naučili eno poglavitno tehniko, ki jo morate ponavljati vsak dan. Sama jo prakticiram, kar pri straniščnem ogledalu. Ponovite prosim za menoj: Jaz sem zvezda. Jaz sem zvezdica. Zvezda. Zvezda. Dobra zvezda, ki sveti in sije le pozitivno energijo. Vibriram kot pod posteljo skriti vibra-optimizem -tor. vib...iiiirrahhaam."
Nekdo jo zmoti pri Coué-ovski vaji z dvigom rok. Gospod hišnik vpraša: "kaj je razlika med egom in ponosom?"
Gospa Žolčnik odvrne: "nevem, razlike ne poznam. Zapomnite si: ljudje smo raznoliki in drugačni. Morate ljubiti takšno drugačnost, ki se deli, kot sem vas naučila. Ker pa je bilo to samo 2 urno predavanje, se žal ne morem spustiti v podrobnosti."

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Ujetniki nočnih mor

Sanjam in vem kaj občutim. Utapljam se v morju, ki nima nobene oporne točke. Strah me je, čutim tesnobo. Vem, kaj občutim. Ko cenzura dnevne zavesti popusti, se v sanje latentno prikrade občutek intersubjektivnega morja, v katerem plavam in se utapljam. Tokovi dialektike želje in identifikacije pridobivajo podobo, medtem ko se pred mojimi notranjimi očmi želja velikega Drugega uprizarja v vse bolj dramatičnih oblikah. Preobraža se s podobami dnevnega materiala, ki se nenehno razgrajuje in asociativno povezuje. Nezavedno misli in mi govori. Morda me svari? Toda kaj mi hoče povedati in pokazati? Manifestirano vidim, latentno čutim, toda kateri ključ, ki je kod mojega nezavednega, ju združuje? Kaj je vir sanjske drame, ki se dovršuje skozi nezavedni scenarij, ki ga še ne poznam v celoti, čeprav že slutim njegov zaključek? Potem se zbudim, da bi lahko še naprej sanjal sanje, v katerih nezavedno slepi samo sebe. Sanje so fantazije in prikaz nezavednih proces, ki pačijo tudi budno realnost.
Preberite več

O kreativnem opazovanju

Ustvarjalnost je v grobem povezana z različnimi pomeni novosti. Je v najtesnejši povezavi z idejo vpogleda , ki jo je Henri Poincaré opisal kot "nenadno osvetlitev" - mitsko Eureko! Trenutek, ki je produkt nezavednega kombinatornega proces, razkrije "nesluteno sorodstvo med dejstvi, ki so že dolgo znana, vendar se napačno verjame, da so si med seboj tuja." Kreativno razmišljanje je v tem smislu nepričakovano povezovanje med elementi, s katerimi situacijo uvidimo v novi luči. Cilj razmišljanja je tako videti drugače, kar pa je mogoče šele, ko z zaustavitvijo navajenih načinov gledanja presežemo predsodke vsakdanjih interpretacij. Zahteva odpovedovanje preteklim izkušnjam, pomenom, ki se vsiljujejo na trenutno simulacijo. Kreativnost je zmožnost usmerjanje misli in reševanja problemov na nove, nepredvidene načine. Do odkritij in novih izumov pogosto pripelje kreativno razmišljanje, ki so ga gestalt psihologi poimenovali produktivno mišljenje . Kot je trdil Wertheimer
Preberite več

Soočenje s presežkom

Videti je, da po slabem sledi slabše in hkrati ni videti, da bi imelo slabše, kakšno mejo. Ali ima gon smrti kakšno mejo? Kapitalizem v celoti je prišel do roba, kjer se kontradikcije vedno bolj kopičijo. Te krize je sicer kapitalizem do zdaj izkoriščal za napredek in jo tako absorbiral v svoje delovanje. Krize oz. presežna-vrednost je na neki točki zgodovine postala izračunljiva, bilo jo je mogoče prešteti, sešteti. In prav tu se je začelo kopičenje kapitala«. V naravi kapitalizma je, da kopiči "odpadke", ki so stranski proizvod kapitalizma. Odpadek je nek presežek (objekt a), ki se pojavi od nikoder, saj ga generira sam produkcijski proces. Kapital se mora nenehno kopičiti, saj je naložba destimulirana brez večjih (donosnih) donosov. Ko se kapital kopiči, pa postaja vse težje širiti še naprej – kot bodybuilder, ki je odvisen od pridobivanja mišične mase. Ta je vedno bolj prisiljen trenirati težje, kot tak pa je na poti izčrpavanja. Kopičenje kriz tako vodi do prelomne točke
Preberite več