Tri ideje iocose
Umetniški kolektiv iocose sestavljajo štirje umetniki: Cremonesi
(Brescia, Italija), Filippo Cuttica (London, Velika Britanija), Davide
Prati (Berlin, Nemčija) and Paolo Ruffino (London, Velika Britanija).
Kot piše na njihovi spletni strani, delujejo skupaj že od leta 2006
naprej. Zanima jih raziskovanje trenutka, ki nastopi po uničenju sveta.
Preko umetniških del napovedujejo prihodnost in opazujejo kako se realne slabe in netočne napovedi vedno znova
zrušijo. Prihodnost si namreč ne predstavljajo tako, kot jih slikajo in prikazujejo utopične ali distopične pripovedi, ampak verjamejo, da se bo prihodnost odvila nekje vmes, kar bomo sprejeli zgolj kot navadno vsakdanjost. Kot nekaj nič posebnega.
To kratko besedilo bom spisal z oporo na treh projektih, ki so jih izvedli. Prvi je Sunflower Seeds on Sunflower Seeds iz leta 2011, drugi Spinning the planet iz leta 2013 in zadnji je video In the long run iz leta 2010.
Glavna ideja prvega projekta je: “What you see is not what you see, and what you see is not what it means” oz. to kar gledaš, ni to kar vidiš in to kar vidiš, ni to kar to pomeni. Vprašanje je, kaj zares to je in kaj pomeni? Odgovor seveda lahko najdemo v gesti, ki so jo izvedli. Nekega jutra so odšli v trgovino in kupili vrečko sončničnih semen in se sprehodili do bližnje razstave z naslovom Sončnična semena umetnika Ai Weiweija. Razstavljal je ročno narejene porcelanaste sončnična semena, postavljena po tleh v obliki sončničnih semen. Ko so prišli na to razstavo so vrgli na to instalacijo prava semena, ki so jih prej kupili. Nato so spremenili še podnapis in naslov razstave tako, da so preimenovali umetnino v Sunflower Seeds on Sunflowers Seeds. Ustvarili so novo umetnino, ki pa je po videzu izgledala kot prejšnja. Vendar se je njen pomen na nek način spremenil, saj so z performativno gesto prevzeli avtorstvo nad njim.
Drugi novejši projekt se že bolj igra s prihodnostjo. Na tla so pod določenim kotom postavili in pritrdili 4 rakete. Nato so jih skupaj, vsi naenkrat še sprožili. S tem so pospešili Zemljino rotacijo in prihodnost v tistih najmanjših frakcijah.
Njihov tretji projekt pa se še najbolj približuje raziskovanju napovedovanja prihodnosti in trenutka, ko se ta ne uresniči. Rekonstruirali so virtualen medijski dogodek v prihodnosti, ki pa bi bil zlahka možen. V specialni BBC oddaji so ponazorili smrt pop zvezde Madonne. V njej so nastopili novinarji in gosti, ki so govorili o podrobnostih prometne nesreče, pokazali so tudi reakcije ljudi po svetu. Zgodba je bila seveda izmišljena, vendar bi se znala zgoditi. Umetnike tako ni zanimala prevara, da bi gledalca pretentali, ampak so želeli prikazati pogoje pod katerimi bi bil tak dogodek predstavljen javnosti, če bi se zares zgodil. Mediji namreč pripravljajo veliko novic o smrtih in drugih velikih dogodkih že vnaprej. Takšno potencialno prihodnost so zato napovedali v pretekliku. Pri tem projektu opozarjajo na resnico o novinarski prispevkih in pogojih pod katerimi tudi nastajajo. Te so lahko v najboljšem primeru le verjetne domislice.
To kratko besedilo bom spisal z oporo na treh projektih, ki so jih izvedli. Prvi je Sunflower Seeds on Sunflower Seeds iz leta 2011, drugi Spinning the planet iz leta 2013 in zadnji je video In the long run iz leta 2010.
Glavna ideja prvega projekta je: “What you see is not what you see, and what you see is not what it means” oz. to kar gledaš, ni to kar vidiš in to kar vidiš, ni to kar to pomeni. Vprašanje je, kaj zares to je in kaj pomeni? Odgovor seveda lahko najdemo v gesti, ki so jo izvedli. Nekega jutra so odšli v trgovino in kupili vrečko sončničnih semen in se sprehodili do bližnje razstave z naslovom Sončnična semena umetnika Ai Weiweija. Razstavljal je ročno narejene porcelanaste sončnična semena, postavljena po tleh v obliki sončničnih semen. Ko so prišli na to razstavo so vrgli na to instalacijo prava semena, ki so jih prej kupili. Nato so spremenili še podnapis in naslov razstave tako, da so preimenovali umetnino v Sunflower Seeds on Sunflowers Seeds. Ustvarili so novo umetnino, ki pa je po videzu izgledala kot prejšnja. Vendar se je njen pomen na nek način spremenil, saj so z performativno gesto prevzeli avtorstvo nad njim.
Drugi novejši projekt se že bolj igra s prihodnostjo. Na tla so pod določenim kotom postavili in pritrdili 4 rakete. Nato so jih skupaj, vsi naenkrat še sprožili. S tem so pospešili Zemljino rotacijo in prihodnost v tistih najmanjših frakcijah.
Njihov tretji projekt pa se še najbolj približuje raziskovanju napovedovanja prihodnosti in trenutka, ko se ta ne uresniči. Rekonstruirali so virtualen medijski dogodek v prihodnosti, ki pa bi bil zlahka možen. V specialni BBC oddaji so ponazorili smrt pop zvezde Madonne. V njej so nastopili novinarji in gosti, ki so govorili o podrobnostih prometne nesreče, pokazali so tudi reakcije ljudi po svetu. Zgodba je bila seveda izmišljena, vendar bi se znala zgoditi. Umetnike tako ni zanimala prevara, da bi gledalca pretentali, ampak so želeli prikazati pogoje pod katerimi bi bil tak dogodek predstavljen javnosti, če bi se zares zgodil. Mediji namreč pripravljajo veliko novic o smrtih in drugih velikih dogodkih že vnaprej. Takšno potencialno prihodnost so zato napovedali v pretekliku. Pri tem projektu opozarjajo na resnico o novinarski prispevkih in pogojih pod katerimi tudi nastajajo. Te so lahko v najboljšem primeru le verjetne domislice.
Komentarji
Objavite komentar